Šestnajsta mantra

Gospod in živa bitja so kakovostno enaki, kakor sonce in njegovi žarki. Sonce je eno, osnovnih delcev sončnih žarkov pa je nešteto. Žarki so del sonca in skupaj sestavljajo popolno celoto. V samem Soncu prebiva bog Sonca, podobno kot Gospod, ki uživa v Svojih večnih zabavah na vrhovnem duhovnem planetu Goloki Vṛndāvani, od katerega se širi sijaj brahmajyotija. To potrjuje Brahma-saṁhitā (5.29):

»Častim Govindo, prvobitnega Gospoda, izvornega očeta, ki v deželi, polni duhovnih draguljev in milijonov dreves želja, pase krave, ki izpolnjujejo vse želje. Z velikim spoštovanjem in ljubeznijo Mu vedno služi na sto tisoče Lakṣmī, boginj sreče.«

   Brahma-saṁhitā opisuje brahmajyoti kot žarke, ki se širijo od vrhovnega duhovnega planeta Goloke Vṛndāvane, enako kot se sončni žarki širijo od sonca. Vse dokler se ne dvignemo nad sij brahmajyotija, ne moremo ničesar vedeti o Gospodovi deželi. Impersonalistični filozofi, ki jih omejuje pičlo znanje, lesk brahmajyotija pa popolnoma zaslepi, ne morejo spoznati ne Gospodovega resničnega prebivališča ne Njegove vseblažene božanske podobe. Da bi jo čisti bhakta lahko uzrl, Śrī Īśopaniṣad v tej molitvi prosi Gospoda, naj odstrani sijoče brahmajyotijeve žarke.

   S spoznanjem brezosebnega brahmajyotija izkusimo blagodejni vidik Vsevišnjega, s spoznanjem Paramātme oziroma Vsevišnjega v Njegovi vseprežemajoči podobi pa doživimo še blagodejnejše razsvetljenje. Ko pa se iz oči v oči srečamo z Božansko Osebnostjo, izkusimo najblagodejnejši vidik Vsevišnjega. Vrhovna Resnica ne more biti brezosebna, saj jo ta mantra naslavlja kot prvobitnega modreca, vzdrževalca in dobrotnika vesolja. To je sodba Śrī Īśopaniṣad. Beseda pūṣan (»vzdrževalec«) je zelo pomembna, saj Gospod, čeprav vzdržuje vsa živa bitja, še posebej skrbi za Svoje bhakte. Ko se bhakta dvigne nad brezosebni brahmajyoti ter spozna Gospodov osebni vidik in Njegovo najblagodejnejšo večno podobo, v polnosti spozna Absolutno Resnico.

   Śrīla Jīva Gosvāmī pravi v Bhagavat-sandarbhi: »Absolutno Resnico dojamemo v celoti, ko spoznamo Božansko Osebnost, saj je Gospod vsemogočen in ima v lasti vse duhovne energije. S spoznanjem brahmajyotija še ne uvidimo polne moči Absolutne Resnice, zato z Brahmanom le delno spoznamo Božansko Osebnost. O učeni modreci, prvi zlog besede bhagavān (bha) je dvopomenski: ,popolni vzdrževalec' in ,zaščitnik'. Drugi zlog (ga) pomeni ,vodnik', ,voditelj' ali ,stvarnik'. Zlog vān pa kaže, da vsa bitja živijo v Njem in tudi On živi v vsakem od njih. Božanski zvok bhagavān torej predstavlja brezmejno in popolnoma brezmadežno vednost, silo, energijo, obilje, moč in vpliv.«

   Gospod v celoti vzdržuje Svoje čiste bhakte in jih postopoma vodi k popolnosti ljubečega vdanega služenja. Kot njihov voditelj jim nazadnje podari želeni sad vdanega služenja in jim izroči samega Sebe. Po Gospodovi milosti Ga bhakte lahko vidijo iz oči v oči. Tako jim pomaga doseči najvišji duhovni planet, Goloko Vṛndāvano. Ker je stvarnik, lahko Svoje bhakte ustrezno usposobi, da Ga nazadnje dosežejo. Gospod je vzrok vseh vzrokov oziroma pravzrok, saj sam nima zunanjega vzroka. Zato tudi z izražanjem Svoje notranje energije uživa v samem Sebi. Zunanja energija, če smo natančni, ne izhaja neposredno iz Njega, saj se Gospod širi v puruṣe in v teh podobah ustvari, vzdržuje in uniči pojavni svet.

   Tudi živa bitja se ločeno širijo iz samega Gospoda, in ker si nekatera med njimi želijo gospodovati kot Vsevišnji, jim Gospod dovoli vstopiti v vesoljno stvarstvo, da bi v polnosti izživela svoja gospodovalna nagnjenja nad naravo. Prisotnost Božjih delcev (živih bitij) ves pojavni svet spodbudi k dejanjem in njihovim posledicam. Živa bitja imajo tako vsega na voljo, da lahko vladajo materialni naravi, toda najvišji nadzornik je sam Gospod v svoji popolni podobi Paramātme (Nadduše), ki je ena izmed puruṣ.

   Med živim bitjem (ātmo) in vladajočim Gospodom (Paramātmo), dušo in Naddušo, je torej ogromna razlika. Paramātmā nadzoruje, ātmā pa je nadzorovana; zato nista istovrstni. Ker Paramātmā popolnoma sodeluje z ātmo, velja za nenehno spremljevalko živega bitja.

   Gospodov vseprežemajoči vidik se imenuje Brahman. Ta obstaja v vseh okoliščinah in stanjih – v budnosti, spanju in zmožnosti – ter poraja jīva-śakti (živo silo) v obliki pogojenih in osvobojenih duš. Ker je Gospod vir Paramātme in Brahmana, je počelo vseh živih bitij in vsega, kar obstaja. Takoj ko se človek tega zave, začne Gospodu vdano služiti. Čisti bhakta, ki ima popolnoma razvito zavest, je s srcem in dušo navezan na Gospoda. Kadar se taki bhakte zberejo, se posvetijo izključno slavljenju Gospodovih transcendentalnih dejanj. Kdor ni na tej ravni – in je spoznal le Gospodov vidik Brahmana ali Paramātme – ne more razumeti dejanj popolnih bhakt. Gospod je izjemno naklonjen Svojim čistim bhaktam in jim vedno pomaga. V srcu jim razodene znanje, ki ga potrebujejo, ter jim tako razprši vso temo nevednosti. Spekulativni filozofi in jogiji si tega ne morejo predstavljati, saj bolj ali manj računajo na lastne sposobnosti. Kaṭha Upaniṣad (1.2.23) pravi, da lahko Boga spozna le tisti, ki mu je Gospod naklonjen, in nihče drug. Táko naklonjenost si pridobijo samo Gospodovi čisti bhakte. Śrī Īśopaniṣad nas zato usmeri k iskanju Gospodove naklonjenosti, ki presega zaznavo brahmajyotija.