VERZ 1-2
arjuna uvāca
prakṛtiṁ puruṣaṁ caiva
kṣetraṁ kṣetra-jñam eva ca
etad veditum icchāmi
jñānaṁ jñeyaṁ ca keśava
śrī-bhagavān uvāca
idaṁ śarīraṁ kaunteya
kṣetram ity abhidhīyate
etad yo vetti taṁ prāhuḥ
kṣetra-jña iti tad-vidaḥ
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; prakṛtim – naravo; puruṣam – uživalca; ca – tudi; eva – vsekakor; kṣetram – polje; kṣetra-jñam – poznavalca polja; eva – vsekakor; ca – tudi; etat – vse to; veditum – poznati; icchāmi – želim; jñānam – znanje; jñeyam – predmet spoznavanja; ca – tudi; keśava – o Kṛṣṇa; śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; idam – to; śarīram – telo; kaunteya – o Kuntījin sin; kṣetram – polje; iti – tako; abhidhīyate – se imenuje; etat – to; yaḥ – kdor; vetti – pozna; tam – njega; prāhuḥ – imenujejo; kṣetra-jñaḥ – poznavalec polja; iti – tako; tat-vidaḥ – tisti, ki to vedo.
Arjuna je rekel: Dragi moj Kṛṣṇa, rad bi poznal prakṛti [naravo], puruṣo [uživalca], polje delovanja in njegovega poznavalca ter vedel, kaj je znanje in kaj predmet spoznavanja.
Vsevišnji Gospod je odgovoril: Telo, o Kuntījin sin, se imenuje polje delovanja, kdor pozna telo, pa je poznavalec polja
Arjuna je prosil Kṛṣṇo, naj ga pouči o prakṛti (naravi), puruṣi (uživalcu), kṣetri (polju delovanja), kṣetra-jñi (njegovem poznavalcu) ter o znanju in predmetu spoznavanja. Kṛṣṇa mu je pojasnil, da materialnemu telesu pravimo polje delovanja, tistemu, ki telo pozna, pa poznavalec polja. Telo je polje delovanja pogojene duše, ki, ujeta v materialni svet, poskuša gospodovati materialni naravi. Glede na to, kako velika je njena sposobnost gospodovanja, dobi ustrezno polje delovanja. To polje je telo. In kaj je telo? Telo sestavljajo čutila. Pogojena duša si želi zadovoljevati čute in glede na svojo zmožnost čutnega uživanja dobi primerno telo ali polje delovanja. Telesu pravimo zato kṣetra ali polje delovanja pogojene duše. Živo bitje v telesu je kṣetra-jña, poznavalec polja, in se ne bi smelo enačiti s poljem. Razlike med poljem delovanja (telesom) in njegovim poznavalcem (poznavalcem telesa) ni težko razumeti. Vsak človek lahko vidi, da se je od otroštva do starosti njegovo telo zelo spremenilo, da pa sam kljub temu ostaja ista oseba. Poznavalec polja delovanja se torej razlikuje od samega polja. Pogojeno živo bitje lahko tako razume, da se razlikuje od telesa. Na začetku Bhagavad-gīte je rečeno, da je živo bitje ujeto v telo (dehino 'smin), in da se telo spreminja: iz telesa dojenčka postane telo dečka, zatem telo mladeniča in nazadnje telo starca, njegov lastnik pa se zaveda teh telesnih sprememb. Jasno je torej, da je lastnik telesa kṣetra-jña. Včasih si mislimo: „Jaz sem srečen“, „Jaz sem moški“, „Jaz sem ženska“, „Jaz sem pes“, „Jaz sem mačka“. To so poimenovanja poznavalčevega telesa, toda sam poznavalec se razlikuje od njega. V vsakodnevnem življenju uporabljamo mnoge stvari, kot so obleka ipd., pa vendar vemo, da se razlikujemo od njih. Če se malo zamislimo, lahko spoznamo, da se razlikujemo tudi od telesa. Jaz, vi in vsakdo, kdor je lastnik telesa, je kṣetra-jña ali poznavalec polja delovanja, telo pa je kṣetra, sámo polje delovanja.
Prvih šest poglavij Bhagavad-gīte govori o poznavalcu telesa (živem bitju) in o tem, kako lahko le-ta spozna Vsevišnjega Gospoda. Predmet srednjih šestih poglavij Bhagavad-gīte sta Vsevišnja Božanska Osebnost ter odnos med individualno dušo in Naddušo v vdanem služenju. V teh poglavjih sta jasno opredeljena nadrejen položaj Vsevišnje Božanske Osebnosti in podrejen položaj individualne duše. Živa bitja so v vseh okoliščinah podrejena Gospodu, in če na to pozabijo, trpijo. Tista od njih, ki postanejo zaradi svojih pobožnih del razsvetljena, se obrnejo na Vsevišnjega Gospoda iz različnih razlogov: ker so nesrečna, ker so v denarni stiski, iz radovednosti ali pa z željo po znanju. To je prav tako opisano v Bhagavad-gīti. V naslednjih poglavjih, od trinajstega naprej, pa bo pojasnjeno, kako pride živo bitje v stik z materialno naravo in kako mu da Vsevišnji Gospod možnost, da s pomočjo različnih metod, kot so delovanje brez želje po uživanju, pridobivanje znanja in vdano služenje, doseže osvoboditev. Čeprav se živo bitje povsem razlikuje od materialnega telesa, nekako postane povezano z njim, kar bo prav tako še razloženo.