VERZ 2
idaṁ jñānam upāśritya
mama sādharmyam āgatāḥ
sarge ’pi nopajāyante
pralaye na vyathanti ca
idam – temu; jñānam – znanju; upāśritya – ko se zatečejo k; mama – Moji; sādharmyam – enako naravo; āgatāḥ – ki dosežejo; sarge api – celo ob stvarjenju; na – nikoli; upajāyante – se rodijo; pralaye – ob uničenju; na – niti; vyathanti – so vznemirjeni; ca – tudi.
Kdor do dna doume to znanje, lahko doseže transcendentalno naravo, enako Moji. Tak človek se ne rodi, ko nastopi stvarjenje, in ni vznemirjen ob uničenju sveta.
Kdor si pridobi popolno transcendentalno znanje, postane kvalitativno enak Vsevišnji Božanski Osebnosti in se reši iz kroga rojevanja in umiranja. Kljub temu pa ostane individualna duša. Vedski spisi pravijo, da so osvobojene duše, ki so dosegle transcendentalne planete duhovnega neba, zmeraj osredotočene na lotosova stopala Vsevišnjega Gospoda, saj s transcendentalno ljubeznijo nenehno služijo Gospodu. Bhakte torej niti po osvoboditvi ne izgubijo individualnosti.
V materialnem svetu znanje praviloma nikoli ni čisto, saj ga prevevajo tri guṇe materialne narave. Znanju, ki je brez primesi treh guṇ, pravimo transcendentalno znanje. Kdor si pridobi tako znanje, doseže raven Vrhovne Osebe. Ljudje brez znanja o duhovnem nebu mislijo, da duhovno živo bitje potem, ko preneha z materialnim delovanjem, povezanim z materialnim telesom, postane brezoblično in da njegovo bivanje izgubi vso raznolikost. Toda kakor v materialnem svetu obstaja materialna raznolikost, je raznolikost prisotna tudi v duhovnem svetu. Kdor tega ne ve, meni, da je duhovno bivanje nasprotje materialnega bivanja in da v njem ni raznolikosti. Ampak v duhovnem nebu dobi živo bitje duhovno telo in opravlja duhovna dejanja. Temu pravimo življenje vdanosti. V duhovnem nebu ni vpliva treh guṇ in tam je vsakdo kvalitativno enak Vsevišnjemu Gospodu. Da bi si pridobili znanje o tem, moramo razviti vse duhovne odlike. Na tistega, ki jih razvije, stvarjenje in uničenje materialnega sveta nimata vpliva.