VERZ 5-6
aśāstra-vihitaṁ ghoraṁ
tapyante ye tapo janāḥ
dambhāhaṅkāra-saṁyuktāḥ
kāma-rāga-balānvitāḥ
karṣayantaḥ śarīra-sthaṁ
bhūta-grāmam acetasaḥ
māṁ caivāntaḥ śarīra-sthaṁ
tān viddhy āsura-niścayān
aśāstra – ki ni v svetih spisih; vihitam – predpisana; ghoram – ki škodi drugim; tapyante – se podvržejo; ye – tisti, ki; tapaḥ – askezi; janāḥ – ljudje; dambha – iz ponosa; ahaṅkāra – in sebičnosti; saṁyuktāḥ – delujoči; kāma – poželenja; rāga – in navezanosti; bala – sile; anvitāḥ – gnani od; karṣayantaḥ – ki trpinčijo; śarīra-stham – v telesu bivajočega; bhūta-grāmam – spoj materialnih elementov; acetasaḥ – nespametni; mām – Mene; ca – tudi; eva – vsekakor; antaḥ – znotraj; śarīra-stham – v telesu bivajočega; tān – nje; viddhi – vedi; āsura-niścayān – demone.
Tisti, ki se iz ponosa in sebičnosti podvržejo strogi askezi, kakršne sveti spisi ne priporočajo, ki so žrtve poželenja in navezanosti ter ki v nespameti trpinčijo materialne elemente telesa in Naddušo v njem, se imenujejo demoni.
Nekateri ljudje si izmišljajo različne oblike askeze, kakršne sveti spisi ne priporočajo. Vede na primer ne predpisujejo posta s kakršnim koli sebičnim, recimo političnim ciljem. Svetujejo nam, naj se postimo zato, da bi duhovno napredovali, ne pa iz političnih ali družbenih razlogov. Ljudje, ki se podvržejo taki askezi, so po besedah Bhagavad-gīte nedvomno demonski. Njihovo delovanje je v nasprotju s predpisi svetih spisov in nikomur ne prinaša koristi. Pobuda zanj so ponos, lažni ego, poželenje in navezanost na materialno uživanje. Demoni s tako askezo ne trpinčijo le telesa iz materialnih elementov, temveč tudi samega Vsevišnjega Gospoda, ki prebiva v njem. Samovoljni posti in druge vrste askeze, ki se jim ljudje podvržejo iz političnih razlogov, so nedvomno veliko vznemirjenje za druge. Vedski spisi jih ne omenjajo. Demonski ljudje mislijo, da lahko s takimi metodami sovražnika oziroma nasprotnika na silo podredijo svojim željam, toda včasih se njihov post konča s smrtjo. Vsevišnji Gospod takega početja ne odobrava in pravi, da so tisti, ki delujejo na ta način, demoni. Taka dejanja so žalitev Vsevišnjega Gospoda, saj so v nasprotju s predpisi Ved. V zvezi s tem zasluži posebno pozornost beseda acetasaḥ. Vsak razumen človek se mora držati predpisov, ki jih določajo sveti spisi. Toda nerazumneži se ne zmenijo zanje in si sami izmišljajo razne vrste askeze. Zmeraj bi se morali zavedati, kako končajo demonski ljudje; to je bilo opisano v prejšnjem poglavju. Gospod jih prisili, da vstopijo v maternice demonskih žensk. Zaradi tega se znova in znova rojevajo kot demoni in ne vedo ničesar o svojem odnosu z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo. Če pa imajo to srečo, da pod vodstvom duhovnega učitelja stopijo na pot vedske modrosti, se lahko rešijo ujetosti v materialni svet in dosežejo najvišji cilj življenja.