VERZ 22
yat tu kṛtsna-vad ekasmin
kārye saktam ahaitukam
atattvārtha-vad alpaṁ ca
tat tāmasam udāhṛtam
yat – tisto, ki; tu – toda; kṛtsna-vat – kot da bi bila vse, kar je; ekasmin – na eno; kārye – dejavnost; saktam – navezan; ahaitukam – brez razloga; atattva-artha-vat – brez znanja o stvarnosti; alpam – zelo pičlo; ca – in; tat – to; tāmasam – v guṇi teme; udāhṛtam – rečeno je, da je.
Znanje, ki je zelo pičlo in pod vplivom katerega se človek, ki ne pozna resnice, naveže na eno samo dejavnost kot na vse, kar je, pa je znanje v guṇi teme.
„Znanje“ navadnih ljudi je v guṇi teme ali nevednosti, kajti vsa pogojena živa bitja se rodijo pod vplivom te guṇe. Znanje, ki ne prihaja od verodostojnega duhovnega učitelja niti iz svetih spisov, je omejeno zgolj na telo. Človek s takim znanjem se ne zmeni za navodila svetih spisov. Njegov bog je denar, znanje pa je zanj vse, kar govori o zadovoljevanju telesnih potreb. Tako znanje nima nič opraviti z Absolutno Resnico. Podobno je znanju živali, ki vedo le, kako jesti, spati, se braniti in razmnoževati. V tem verzu je tako znanje opisano kot rezultat guṇe teme. Če povzamemo: znanje o duhovni duši kot ločeni od telesa je znanje v guṇi vrline; znanje, ki s pomočjo materialne logike in filozofske spekulacije porodi številne teorije in doktrine, je proizvod guṇe strasti; znanje o tem, kako poskrbeti za telesno udobje, pa je v guṇi nevednosti.