VERZ 31
nāyaṁ loko ’sty ayajñasya
kuto ’nyaḥ kuru-sattama
na – nikoli; ayam – ta; lokaḥ – planet; asti – je; ayajñasya – za tistega, ki ne opravlja žrtvovanj; kutaḥ – kje je; anyaḥ – drugi; kuru-sat-tama – o največji med Kuruji.
O največji iz dinastije Kurujev, kdor ne opravlja žrtvovanj, ne bo nikoli srečen na tem planetu in v tem življenju, kaj šele v naslednjem.
Ne glede na to, v kakšnem materialnem telesu bivamo, smo zmeraj nevedni glede svoje prave narave. V materialnem svetu smo zaradi najrazličnejših posledic svojih grešnih življenj. Grešno življenje je posledica nevednosti in nas drži ujete v materialni svet. Človeška življenjska oblika je edini izhod iz te ujetosti. Vede nam zato dajejo možnost, da se rešimo materialnega življenja, tako da opisujejo pot religije, materialnega napredka, omejenega zadovoljevanja čutov in nazadnje še metodo, s katero se lahko povsem rešimo trpljenja. Pot religije oziroma že priporočena žrtvovanja samodejno rešijo naše gmotne probleme. Če opravljamo yajñe, bomo imeli tudi ob tako imenovanem naraščanju števila prebivalstva dovolj hrane, mleka in vsega drugega. Ko je za telo dobro poskrbljeno, si človek želi čutnega uživanja. Za omejeno čutno uživanje Vede predpisujejo sveto zakonsko zvezo. Človek se tako postopoma reši spon materije, ko doseže najvišjo popolnost osvobojenosti, pa se lahko druži z Vsevišnjim Gospodom. Da bi dosegli popolnost, moramo, kot že rečeno, opravljati yajñe (žrtvovanja). Kdor noče opravljati v Vedah predpisanih žrtvovanj, ne more pričakovati srečnega življenja niti v zdajšnjem telesu, kaj šele v naslednjem telesu na kakem drugem planetu. Na različnih rajskih planetih obstajajo različne stopnje materialnega udobja, zato ljudi, ki opravljajo yajñe, v vsakem primeru čaka velika sreča. Največjo srečo pa izkusi tisti, ki se z negovanjem zavesti Kṛṣṇe dvigne na duhovne planete. Zavest Kṛṣṇe je torej rešitev za vse probleme materialnega življenja.