VERZ 7

V tem verzu je posebej pomembna beseda sṛjāmi. Ta beseda se ne nanaša na stvarjenje, kajti glede na prejšnji verz Gospodovo telo ni ustvarjeno; Gospod in vse Njegove inkarnacije obstajajo večno. Sṛjāmi pomeni, da se Gospod pojavi tak, kakršen je. Čeprav se pojavlja po ustaljenem redu – enkrat v Brahmovem dnevu, in sicer ob koncu dvāpara-yuge v osemindvajsetem obdobju sedmega Manuja – se Mu teh pravil ni treba držati, saj je popolnoma svoboden in lahko deluje po Svoji volji. Po Svoji volji se zato pojavi vselej, kadar prevlada nereligioznost, resnična religija pa izgine. Religiozna načela so zapisana v Vedah. Kdor se jih ne drži dosledno, je nereligiozen. V Bhāgavatamu je rečeno, da so ta načela Božji zakoni. Samo Bog lahko ustvari religijo. Tudi Vede je prvotno izgovoril sam Gospod, ki je vedsko znanje razodel Brahmi v njegovem srcu. Načela dharme ali religije so torej neposredna navodila Vsevišnje Božanske Osebnosti (dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇītam). O teh načelih jasno govori celotna Bhagavad-gītā. Namen Ved je po Gospodovem naročilu vzpostaviti ta načela. Gospod na koncu Gīte neposredno naroča, naj se predamo samo Njemu, kajti to je najvišje religiozno načelo. V Vedah zapisana pravila človeka spodbujajo k temu, da se popolnoma preda Gospodu. Kadar koli demonski ljudje kršijo ta pravila, se Gospod osebno pojavi v materialnem svetu. Iz Bhāgavatama izvemo, da je Gospod Buddha inkarnacija Kṛṣṇe in da se je pojavil, ko se je materializem zelo razmahnil, materialisti pa so se pri svojem početju sklicevali na avtoritativne Vede. Te sicer res dovoljujejo žrtvovanje živali v posebne namene, vendar pri tem postavljajo določene omejitve. Ljudje z demonskimi nagnjenji pa so žrtvovali živali, ne da bi upoštevali navodila Ved. Gospod Buddha se je pojavil, da bi zaustavil takšno nesmiselno početje in vpeljal vedska načela nenasilja. Vse avatāre ali inkarnacije Gospoda so opisane v razodetih svetih spisih in vsaka od njih ima svoje poslanstvo. Nikogar se smemo imeti za avatāro, če ni omenjen v svetih spisih.

Gospod se ne pojavlja samo v Indiji. Pojavi se lahko kjer koli in kadar koli želi. Vsakič, ko sestopi, govori o religiji toliko, kolikor lahko ljudje v danih okoliščinah razumejo. Njegovo poslanstvo pa je zmeraj isto: pomagati ljudem razviti zavest Boga in jih pripraviti do tega, da začnejo upoštevati religiozna načela. Včasih se Gospod pojavi osebno, včasih pošlje Svojega verodostojnega predstavnika, na primer Svojega sina ali služabnika, včasih pa pride v prikriti obliki.

Kṛṣṇa je Bhagavad-gīto izgovoril Arjuni in s tem tudi drugim vzvišenim ljudem, kajti Arjuna je daleč presegal navadne ljudi iz drugih delov sveta. Tako med začetniki kakor med izkušenimi matematiki je dva in dva enako štiri, kljub temu pa obstajata nižja in višja matematika. Vse Gospodove inkarnacije poučujejo ista načela, ki pa so glede na različne okoliščine videti višja ali nižja. Višja načela religije se začnejo z razdelitvijo družbe na štiri družbene stanove in štiri duhovne redove, kar bo pojasnjeno kasneje. Poslanstvo Gospodovih inkarnacij je povsod prebuditi zavest Kṛṣṇe. Ta zavest se glede na okoliščine včasih manifestira, včasih pa ne.