VERZ 44
pūrvābhyāsena tenaiva
hriyate hy avaśo ’pi saḥ
jijñāsur api yogasya
śabda-brahmātivartate
pūrva – predhodno; abhyāsena – z vadbo; tena – ta; eva – vsekakor; hriyate – je pritegnjen; hi – gotovo; avaśaḥ – spontano; api – tudi; saḥ – on; jijñāsuḥ – vedoželjen; api – celo; yogasya – o yogi; śabda-brahma – obrede, priporočene v svetih spisih; ativartate – se dvigne nad.
Zaradi božanske zavesti iz prejšnjega življenja ga spontano pritegne yoga, ne da bi si posebej prizadeval za to. Takega vedoželjnega transcendentalista ne zanimajo obredi, ki jih priporočajo sveti spisi.
Naprednih yogījev ne zanimajo obredi, opisani v svetih spisih, temveč jih spontano pritegne yoga, s pomočjo katere lahko razvijejo popolno zavest Kṛṣṇe in tako dosežejo najvišjo popolnost yoge. Zakaj se taki transcendentalisti ne menijo za vedske obrede, je opisano v Śrīmad-Bhāgavatamu (3.33.7):
aho bata śva-paco ’to garīyān
yaj-jihvāgre vartate nāma tubhyam
tepus tapas te juhuvuḥ sasnur āryā
brahmānūcur nāma gṛṇanti ye te
„O moj Gospod! Tisti, ki pojejo Tvoja sveta imena, so duhovno zelo napredni, tudi če so se rodili v družinah psojedcev. V preteklosti so nedvomno živeli asketsko, opravili vse vrste žrtvovanj, se okopali na vseh svetih mestih ter proučili vse svete spise.“
Zelo znan primer takega človeka je Ṭhākura Haridāsa, ki je bil eden najpomembnejših učencev Gospoda Caitanye. Čeprav je bil Ṭhākura Haridāsa rojen v muslimanski družini, ga je Gospod Caitanya povzdignil na položaj nāmācārye, saj se je strogo držal zaobljube, da bo vsak dan recitiral tristo tisoč Gospodovih svetih imen: Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare. Ker je stalno pel Gospodovo sveto ime, je v prejšnjem življenju gotovo opravil vse vedske obrede, znane kot śabda-brahma, kajti kdor se ne očisti, se ne more držati načel zavesti Kṛṣṇe in peti Gospodovega svetega imena, mantre Hare Kṛṣṇa.