VERZ 23
yaḥ śāstra-vidhim utsṛjya
vartate kāma-kārataḥ
na sa siddhim avāpnoti
na sukhaṁ na parāṁ gatim
yaḥ – vsakdo, kdor; śāstra-vidhim – pravila svetih spisov; utsṛjya – ko opusti; vartate – ostane; kāma-kārataḥ – ki iz poželenja deluje svojevoljno; na – nikoli; saḥ – on; siddhim – popolnost; avāpnoti – doseže; na – nikoli; sukham – srečo; na – nikoli; parām – najvišjo; gatim – stopnjo popolnosti.
Kdor krši zapovedi svetih spisov in deluje svojevoljno, ne doseže ne popolnosti, ne sreče, ne najvišjega cilja.
Kot je bilo že opisano, življenje različnih družbenih razredov in duhovnih redov usmerjajo predpisi śāster (śāstra-vidhi). Teh predpisov bi se morali vsi držati. Kdor jih krši ter po nareku poželenja, pohlepa in želja deluje svojevoljno, nikoli ne doseže popolnosti. Z drugimi besedami, kdor ta pravila teoretično pozna, vendar jih pri svojem delovanju ne upošteva, velja za najnižjega med ljudmi. Ko živo bitje dobi človeško telo, mora biti razumno in upoštevati predpise svetih spisov, saj lahko tako doseže popolnost. Kdor se ne ravna po njih, se spusti v nižje življenjske oblike. Toda tudi če se človek drži vseh pravil in moralnih načel, vendar na koncu ne spozna Vsevišnjega Gospoda, je vse njegovo znanje ničvredno. In tudi če priznava obstoj Boga, noče pa Mu služiti, njegov trud ne obrodi sadu. Zato moramo postopoma razviti zavest Kṛṣṇe in se dvigniti na raven vdanega služenja. To je edina pot do najvišje popolnosti.
V tem verzu je zelo pomembna beseda kāma-kārataḥ. Človek, ki namerno krši pravila svetih spisov, deluje po nareku poželenja. Čeprav pozna vse prepovedi, se ne zmeni zanje. Temu pravimo svojevoljno delovanje. Ve, kako bi moral delovati, pa vendar deluje po svoje. Zato pravimo, da je svojevoljen. Tak človek ne uide kazni Vsevišnjega Gospoda in ne more doseči popolnosti, ki je cilj človeškega življenja. Človeško življenje je posebej namenjeno očiščenju. Kdor se ne drži pravil svetih spisov, se ne more niti očistiti niti doseči prave sreče.