VERZ 3
tyājyaṁ doṣa-vad ity eke
karma prāhur manīṣiṇaḥ
yajña-dāna-tapaḥ-karma
na tyājyam iti cāpare
tyājyam – kar je treba opustiti; doṣa-vat – kot škodljivo; iti – tako; eke – eni; karma – delo; prāhuḥ – pravijo; manīṣiṇaḥ – veliki misleci; yajña – žrtvovanj; dāna – miloščine; tapaḥ – in askeze; karma – dejavnosti; na – nikoli; tyājyam – kar je treba opustiti; iti – tako; ca – in; apare – drugi.
Nekateri modreci pravijo, da je treba vsakršno dejanje, ki se opravlja z željo po uživanju, zavreči kot škodljivo, drugi pa trdijo, da opravljanja žrtvovanj, dajanja miloščine in askeze ne bi smeli nikoli opustiti.
Mnoge dejavnosti, o katerih govorijo Vede, so predmet nesoglasij. Rečeno je na primer, da je v žrtvovanju dovoljeno ubiti žival, kljub temu pa nekateri menijo, da je ubijanje živali v vseh pogledih nedopustno. Vede res dovoljujejo ubijanje živali v žrtvovanjih, toda žrtvovana žival v resnici ni ubita. Žrtvovanje ji da novo življenje. Včasih znova dobi živalsko telo, včasih pa takoj napreduje do človeške življenjske oblike. Ampak modreci imajo glede tega različna mnenja. Nekateri pravijo, da živali nikakor ne bi smeli ubijati, drugi pa trdijo, da je pri določenih žrtvovanjih to dobro. To nasprotje mnenj glede opravljanja žrtvovanj bo zdaj razrešil sam Gospod.