VERZ 47
śreyān sva-dharmo viguṇaḥ
para-dharmāt sv-anuṣṭhitāt
svabhāva-niyataṁ karma
kurvan nāpnoti kilbiṣam
śreyān – boljša; sva-dharmaḥ – lastna dolžnost; viguṇaḥ – nepopolno opravljena; para-dharmāt – od dolžnosti koga drugega; su-anuṣṭhitāt – popolno opravljene; svabhāva-niyatam – predpisano glede na človekovo naravo; karma – delo; kurvan – opravljajoči; na – nikoli; āpnoti – doseže; kilbiṣam – posledice grehov.
Bolje je opravljati lastno dolžnost, četudi nepopolno, kakor pa izpolnjevati dolžnosti koga drugega in jih opraviti popolno. Kdor opravlja dolžnosti, ki so mu predpisane glede na njegovo naravo, nikoli ne trpi posledic svojih grehov.
Dolžnosti pripadnikov različnih družbenih stanov so opisane v Bhagavad-gīti. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjih verzih, so dolžnosti brāhmaṇe, kṣatriye, vaiśye in śūdre določene glede na guṇe materialne narave, pod vplivom katerih so le-ti. Človek ne bi smel opravljati dolžnosti drugih. Kdor je po naravi nagnjen k delu, značilnem za śūdre, se ne bi smel pretvarjati, da je brāhmaṇa, četudi se je rodil v družini brāhmaṇ. Vsakdo mora delovati v skladu s svojo naravo. Nobeno delo ni vredno zaničevanja, če z njim služimo Vsevišnjemu Gospodu. Dejavnosti brāhmaṇe so v guṇi vrline. Kdor po naravi ni v vrlini, ne bi smel posnemati brāhmaṇ. Kṣatriye ali upravitelji družbe so primorani opravljati številna nizkotna dejanja: biti morajo nasilni in ubijati sovražnike, včasih pa morajo iz političnih razlogov tudi lagati. Nasilje in dvoličnost sta pač del političnega življenja, toda kṣatriya zaradi tega ne bi smel opustiti svojih dolžnosti in opravljati delo brāhmaṇe.
Cilj našega delovanja bi moralo biti zadovoljstvo Vsevišnjega Gospoda. Arjuna, na primer, je bil kṣatriya, vendar je okleval, ko se je bilo treba spopasti z nasprotnikom. Toda če se človek bojuje na željo Kṛṣṇe, Vsevišnje Božanske Osebnosti, se mu ni treba bati, da ga bo to pogubilo. Podobno se mora trgovec marsikdaj zlagati, da bi prišel do dobička. Če se ne zlaže, nima dobička. Včasih pravi svoji stranki: „Na vaš račun, spoštovani kupec, ne bom nič zaslužil.“ Ampak brez dobička trgovec ne more obstati. Če trdi, da od prodaje ne bo imel dobička, moramo vedeti, da laže. Toda trgovec ne bi smel misliti, da bi bilo bolje, če opusti svojo dejavnost, ker je pri njej prisiljen lagati, in začne opravljati delo brāhmaṇe. Sveti spisi tega ne svetujejo. Če človek s svojim delom služi Vsevišnji Božanski Osebnosti, ni pomembno, ali je kṣatriya ali vaiśya ali śūdra. Celo brāhmaṇe, ki opravljajo razna žrtvovanja, morajo včasih ubiti žival, da bi jo žrtvovali v žrtvenem obredu. Kṣatriye, ki pri izvrševanju svojih dolžnosti pobijejo sovražnike, prav tako ne delujejo grešno. Vse to je bilo jasno in izčrpno razloženo v tretjem poglavju. Vsakdo mora delovati za Yajño ali Viṣṇuja, Vsevišnjo Božansko Osebnost. Vse, kar delamo za lastno čutno zadovoljstvo, nas zgolj zasužnji. Vsak človek mora torej delovati skladno z guṇami materialne narave, ki vplivajo nanj, ter opravljati svoje delo z enim samim ciljem: da bi služil poslanstvu Vsevišnjega Gospoda.