VERZ 6
na caitad vidmaḥ kataran no garīyo
yad vā jayema yadi vā no jayeyuḥ
yān eva hatvā na jijīviṣāmas
te ’vasthitāḥ pramukhe dhārtarāṣṭrāḥ
na – niti; ca – tudi; etat – to; vidmaḥ – vemo; katarat – kaj; naḥ – za nas; garīyaḥ – bolje; yat vā – ali; jayema – utegnemo zmagati; yadi – če; vā – ali; naḥ – nas; jayeyuḥ – premagajo; yān – tiste, ki; eva – vsekakor; hatvā – če ubijemo; na – nikakor; jijīviṣāmaḥ – bi hoteli živeti; te – vsi oni; avasthitāḥ – ki so; pramukhe – pred; dhārtarāṣṭrāḥ – Dhṛtarāṣṭrovi sinovi.
Ne vemo, kaj je bolje: premagati jih ali biti premagani. Če ubijemo Dhṛtarāṣṭrove sinove, ne bi smeli več marati za življenje. Pa vendar Dhṛtarāṣṭrovi sinovi stojijo zdaj pred nami na bojišču.
Arjuna ni vedel, ali naj se bojuje (kar je dolžnost kṣatriye) in tvega nepotrebno nasilje ali naj se izogne boju in živi od beračenja. Če ne bi premagal sovražnika, bi se lahko preživljal samo z beračenjem. Zmaga mu ni bila zagotovljena; obe strani sta imeli možnosti zanjo. Tudi če bi zmagali (in pravica je bila na njihovi strani), Dhṛtarāṣṭrovi sinovi pa bi padli v bitki, bi jim bilo živeti brez njih težko. V takih okoliščinah bi bila to zanje druga oblika poraza. Ta Arjunova razmišljanja so jasen dokaz, da Arjuna ni bil samo velik Gospodov bhakta, temveč tudi zelo razsvetljen človek, ki je popolnoma obvladal um in čute. Njegova želja, da bi živel od beračenja, čeprav je bil rojen v kraljevski družini, je še en znak nenavezanosti. Te odlike in njegovo zaupanje v navodila Śrī Kṛṣṇe (njegovega duhovnega učitelja) kažejo, da je bil zares kreposten. Zaključimo lahko, da je bil Arjuna resnično vreden osvoboditve. Dokler človek ne obvlada čutov, si ne more pridobiti znanja, brez znanja in vdanosti Gospodu pa ne more doseči osvoboditve. Arjuna je imel poleg številnih materialnih odlik tudi vse te lastnosti.