VERZ 61

Iz tega verza je jasno razvidno, da je zavest Kṛṣṇe najvišja popolnost yoge. Kdor ni zavesten Kṛṣṇe, nikakor ne more obvladati čutov. Omenili smo, da je veliki modrec Durvāsā Muni izzval prepir z Mahārājo Ambarīṣo in se iz ponosa po nepotrebnem razjezil. Zato ni mogel obrzdati čutov. Kralj ni bil tako močan yogī kakor Durvāsā Muni, bil pa je Gospodov bhakta in je molče prenašal krivico, ki mu jo je storil modrec, zato je na koncu zmagal. Kralj je lahko obvladal čute, ker je imel naslednje odlike, opisane v Śrīmad-Bhāgavatamu (9.4.18–20):

„Kralj Ambarīṣa je osredotočil um na lotosova stopala Gospoda Kṛṣṇe, z besedami je opisoval Gospodovo prebivališče, roke je uporabljal za čiščenje Gospodovega templja, ušesa za poslušanje o Gospodovih zabavah, oči za gledanje Gospodove podobe, s telesom se je dotikal teles bhakt, z nosnicami je vonjal cvetje, darovano Gospodovim lotosovim stopalom, z jezikom je okušal Gospodu darovane lističe rastline tulasī, noge je uporabljal za potovanje na sveta mesta, kjer stojijo Gospodovi templji, z glavo se je priklanjal Gospodu, svoje želje pa je podredil izpolnitvi Gospodovih želja...in zaradi vseh teh odlik je postal bhakta mat-para.“

V tem verzu zasluži posebno pozornost beseda mat-para. Kako postati bhakta mat-para, nam razkriva življenje Mahārāje Ambarīṣe. Śrīla Baladeva Vidyābhūṣaṇa, velik učenjak in ācārya iz nasledstva duhovnih učiteljev mat-para, pravi: mad-bhakti-prabhāvena sarvendriya-vijaya-pūrvikā svātma-dṛṣṭiḥ sulabheti bhāvaḥ – „Čute lahko popolnoma obvladamo samo z vdanim služenjem Kṛṣṇi.“ Včasih je dana tudi primerjava z ognjem: „Kakor plamteč ogenj sežge vse v prostoru, tako Gospod Viṣṇu, ki prebiva v srcu yogīja, sežge vse nečistoče v njem.“ Yoga-sūtra prav tako priporoča meditacijo o Viṣṇuju, ne pa o praznini. Dozdevni yogīji, ki meditirajo o čem, kar ni povezano z Viṣṇujem, samo zapravljajo čas z jalovim iskanjem fantazmagorije. Biti moramo zavestni Kṛṣṇe in vdani Božanski Osebnosti. To je namen prave yoge.