VERZ 63
krodhād bhavati sammohaḥ
sammohāt smṛti-vibhramaḥ
smṛti-bhraṁśād buddhi-nāśo
buddhi-nāśāt praṇaśyati
krodhāt – iz jeze; bhavati – nastane; sammohaḥ – popolna iluzija; sammohāt – iz iluzije; smṛti – spomina; vibhramaḥ – zmeda; smṛti-bhraṁśāt – iz zmedenega spomina; buddhi-nāśaḥ – izguba inteligence; buddhi-nāśāt – zaradi izgube inteligence; praṇaśyati – človek pade.
Iz jeze se rodi popolna iluzija, ta pa povzroči zmedo v spominu. Zaradi zmede v spominu človek izgubi inteligenco, ko nima več inteligence, pa znova pade v močvirje materialnega življenja.
Śrīla Rūpa Gosvāmī nam je dal tole navodilo:
prāpañcikatayā buddhyā
hari-sambandhi-vastunaḥ
mumukṣubhiḥ parityāgo
vairāgyaṁ phalgu kathyate
(Bhakti-rasāmṛta-sindhu 1.2.258)
Kdor razvije zavest Kṛṣṇe, ve, da je vse mogoče uporabiti v Gospodovi službi. Tisti, ki ne poznajo metode zavesti Kṛṣṇe, se poskušajo umetno izogniti materialnim predmetom, toda čeprav se želijo osvoboditi suženjstva materiji, ne razvijejo popolne nenavezanosti. Njihova dozdevna nenavezanost se imenuje phalgu ali manj pomembna. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, pa zna vsako stvar uporabiti v Gospodovi službi in zato ne postane žrtev materialne zavesti. Impersonalist na primer misli, da je Gospod ali Absolut brezoseben in da zato ne more jesti. Medtem ko se impersonalist izogiba okusni hrani, bhakta ve, da je Kṛṣṇa vrhovni uživalec in da pojé vse, kar Mu darujemo z vdanostjo. Zato Gospodu daruje okusno hrano, sam pa zaužije ostanke, imenovane prasādam. Ker postane tako vse poduhovljeno, za bhakto ni nevarnosti, da pade s svojega položaja. Bhakta uživa prasādam z zavestjo Kṛṣṇe, kdor ni bhakta, pa ga zavrača kot materialnega. Impersonalist ne more uživati življenja, ker je samo navidez nenavezan; že neznatna vznemirjenost uma ga zato znova potegne v močvirje materialnega življenja. Rečeno je, da taka duša znova pade, tudi če doseže osvoboditev, saj nima opore v vdanem služenju.