VERZ 38
dhūmenāvriyate vahnir
yathādarśo malena ca
yatholbenāvṛto garbhas
tathā tenedam āvṛtam
dhūmena – z dimom; āvriyate – je prekrit; vahniḥ – ogenj; yathā – kakor; ādarśaḥ – ogledalo; malena – s prahom; ca – tudi; yathā – kakor; ulbena – z maternico; āvṛtaḥ – prekrit; garbhaḥ – zarodek; tathā – tako; tena – s poželenjem; idam – to; āvṛtam – prekrito.
Kakor je ogenj prekrit z dimom, ogledalo s prahom, zarodek pa z maternico, tako je živo bitje bolj ali manj prekrito s poželenjem.
Ločimo tri stopnje prekritosti živega bitja. Prekrivalo poželenja, ki pomrači čisto zavest živega bitja, lahko primerjamo z dimom nad ognjem, prahom na ogledalu ali maternico, v kateri je zarodek. Kadar poželenje primerjamo z dimom, to pomeni, da je ogenj žive iskre malce opazen. Z drugimi besedami, kadar je pri živem bitju vsaj malo opazna zavest Kṛṣṇe, ga lahko primerjamo z ognjem, ki ga prekriva dim. Čeprav je tam, kjer je dim, gotovo tudi ogenj, pa ognja najprej ne opazimo. To stanje lahko primerjamo z začetkom razvijanja zavesti Kṛṣṇe. Ogledalo, prekrito s prahom, se nanaša na ogledalo uma, ki ga lahko očistimo s številnimi duhovnimi metodami. Najboljša med njimi je petje Gospodovih svetih imen. Zarodek v maternici ponazarja nebogljen položaj živega bitja, kajti otrok v maternici je povsem nemočen in se ne more niti premakniti. Tak življenjski položaj lahko primerjamo z življenjem dreves. Tudi drevesa so živa bitja, ki pa so zaradi velikega poželenja dobila življenjsko obliko, v kateri skoraj nimajo zavesti. Ptice in štirinožne živali lahko primerjamo s prašnim ogledalom, človeka pa z ognjem, ki ga prekriva dim. Če živo bitje v človeškem telesu vsaj malo oživi svojo zavest Kṛṣṇe in jo potem še naprej razvija, lahko prižge ogenj duhovnega življenja. Če z ognjem, ki ga prekriva dim, pazljivo ravnamo, ga lahko razplamtimo. Človeško telo torej daje živemu bitju priložnost, da se osvobodi ujetosti v materialni svet. V človeškem telesu lahko pod primernim vodstvom negujemo zavest Kṛṣṇe in tako premagamo svojega sovražnika, poželenje.