VERZ 10

Kot že rečeno, bo preveč materialističen človek zelo težko razumel, da je Vrhovna Absolutna Resnica oseba. Skoraj nemogoče je, da bi ljudje, ki so sužnji telesnega pojmovanja življenja in so zelo privrženi materializmu, razumeli, da je Absolut lahko oseba. Taki materialisti si niti predstavljati ne morejo, da obstaja transcendentalno telo, ki je neminljivo, večno blaženo in polno vednosti. Z materialističnega stališča je telo minljivo ter polno nevednosti in trpljenja. Ko navadni ljudje slišijo, da je Gospod oseba, mislijo, da je tudi Njegovo telo takšno. Ti materialistični ljudje menijo, da je Absolut velikanski materialni univerzum in da je zatorej brezoseben. Ker so preveč materialistični, jih je strah misli, da bodo po tem, ko se rešijo iz materije, še zmeraj osebe. Ko izvedo, da živa bitja tudi v duhovnem svetu ohranijo individualnost, se ustrašijo, da bodo znova postali osebe, zato je razumljivo, da bi se raje zlili z brezosebno praznino. Živa bitja ponavadi primerjajo z mehurčki v oceanu, ki se zlijejo z oceanom. To je najvišja popolnost duhovnega obstoja, ki jo lahko živo bitje doseže, ne da bi zadržalo individualnost. Taki ljudje so polni strahu in nimajo popolnega znanja o duhovnem bivanju. Obstajajo tudi mnogi, ki nikakor ne morejo razumeti duhovnega bivanja. Ker so jih zbegale številne teorije in razni nasprotujoči si filozofski koncepti, so razočarani ali pa jezni in nespametno zaključijo, da vrhovnega vzroka ni in da je navsezadnje vse praznina. Taki ljudje so bolni. Nekateri so preveč navezani na materialne stvari, zato se ne zanimajo za duhovno življenje, nekateri se želijo zliti z vrhovnim duhovnim vzrokom, nekateri pa ne verjamejo v nič, saj so jih najrazličnejše lažne duhovne filozofije ujezile in spravile v obup. Slednji se zatekajo k opojnim sredstvom, njihove bolezenske halucinacije pa imajo ljudje včasih za duhovne vizije. Znebiti se moramo vseh treh stopenj navezanosti na materialni svet: zapostavljanja duhovnega življenja, strahu pred tem, da bomo tudi v duhovnem svetu individualne osebnosti, in predstave o praznini, ki je posledica razočaranja v življenju. Da bi se osvobodili teh treh oblik materialističnega doumevanja življenja, se moramo pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja popolnoma predati Gospodu ter se držati pravil in načel vdanega služenja. Najvišja stopnja vdanega služenja se imenuje bhāva ali transcendentalna ljubezen do Boga.

Bhakti-rasāmṛta-sindhu (1.4.15–16), knjiga, ki razlaga znanost o vdanem služenju, pravi:

„Na začetku potrebuje človek željo po samospoznavanju. Ta ga pripelje do stopnje, ko začne iskati družbo duhovno zrelih ljudi. Na naslednji stopnji ga posveti verodostojni duhovni učitelj in po njegovih napotkih se bhakta začetnik posveti vdanemu služenju. Ko pod vodstvom duhovnega učitelja vdano služi Gospodu, se osvobodi vseh materialnih navezanosti, postane neomajen na poti samospoznavanja in razvije željo po poslušanju o Absolutni Božanski Osebnosti, Śrī Kṛṣṇi. Ta želja vodi bhakto do privrženosti dejavnostim zavesti Kṛṣṇe, le-ta pa dozori v bhāvo ali začetno stopnjo transcendentalne ljubezni do Boga. Resnična ljubezen do Boga se imenuje prema, najvišja stopnja popolnosti.“ Na tej stopnji bhakta neprestano s transcendentalno ljubeznijo služi Gospodu. Kdor postopoma napreduje v vdanem služenju in deluje pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja, se osvobodi vseh materialnih navezanosti, strahu pred tem, da bo ostal individualna duhovna osebnost, in razočaranj, katerih rezultat je filozofija praznine, ter tako doseže popolnost. Tako lahko na koncu življenja odide v prebivališče Vsevišnjega Gospoda.