VERZ 26
śrotrādīnīndriyāṇy anye
saṁyamāgniṣu juhvati
śabdādīn viṣayān anya
indriyāgniṣu juhvati
śrotra-ādīni – kot je poslušanje; indriyāṇi – čute; anye – drugi; saṁyama – obvladovanja; agniṣu – v ogenj; juhvati – darujejo; śabda-ādīn – zvok itd.; viṣayān – predmete za zadovoljevanje čutov; anye – drugi; indriya – čutil; agniṣu – v ogenj; juhvati – žrtvujejo.
Nekateri [neoporečni brahmacārīji] žrtvujejo sluh in čute v ogenj obvladovanja uma, drugi [ki živijo po pravilih družinskega življenja] pa žrtvujejo predmete čutne zaznave v ogenj čutov.
Vsi pripadniki štirih duhovnih redov – brahmacārīji, gṛhasthe, vānaprasthe in sannyāsīji – bi morali postati popolni yogīji ali transcendentalisti. Ker človeško življenje ni namenjeno čutnemu uživanju kakor živalsko, so štirje duhovni redovi zamišljeni tako, da človeku omogočijo doseči duhovno popolnost. Brahmacārīji ali učenci, za katere skrbi verodostojen duhovni učitelj, se vzdržujejo zadovoljevanja čutov in tako obvladujejo um. Brahmacārī posluša samo o tem, kar je povezano z zavestjo Kṛṣṇe. Poslušanje je osnova za dosego samospoznanja, zato se čisti brahmacārī povsem posveti opevanju Gospoda in poslušanju o Njem (harer nāmānukīrtanam). Izogiba se materialnim zvokom in posluša transcendentalni zvok Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa. Družinski ljudje, ki jim je delno dovoljeno zadovoljevati čute, pri tem prav tako upoštevajo stroge omejitve. Večina ljudi ima željo po spolnosti, jemanju opojnih sredstev in uživanju mesa, kdor živi po pravilih družinskega življenja, pa se ne vdaja neomejenemu spolnemu življenju in drugim čutnim užitkom. Zakonsko zvezo, ki temelji na religioznih načelih, najdemo v vsaki civilizirani družbi, kajti to je način omejevanja spolnega življenja. Družinski človek, ki ima omejeno spolno življenje in ni navezan nanj, prav tako opravlja vrsto yajñe, saj svojo željo po čutnemu uživanju žrtvuje za višje, duhovno življenje.