VERZ 1
arjuna uvāca
sannyāsaṁ karmaṇāṁ kṛṣṇa
punar yogaṁ ca śaṁsasi
yac chreya etayor ekaṁ
tan me brūhi su-niścitam
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; sannyāsam – odpoved; karmaṇām – vsem dejanjem; kṛṣṇa – o Kṛṣṇa; punaḥ – znova; yogam – vdano služenje; ca – tudi; śaṁsasi – poveličuješ; yat – katero; śreyaḥ – koristnejše; etayoḥ – od obojega; ekam – eno; tat – to; me – meni; brūhi – prosim, povej; su-niścitam – dokončno.
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa, najprej praviš, naj se odpovem delovanju, potem pa mi priporočaš delovanje z vdanostjo. Prosim Te, da mi zdaj dokončno poveš, kaj je boljše.
V tem poglavju Bhagavad-gīte Gospod pravi, da je vdano služenje boljše od suhoparnega filozofskega razglabljanja. Vdano služenje je lažje, saj zaradi svoje transcendentalne narave človeka osvobodi posledic delovanja. Drugo poglavje vsebuje uvodno znanje o duši in njeni ujetosti v materialno telo. Pojasnjuje tudi, kako se lahko z buddhi-yogo ali vdanim služenjem te ujetosti rešimo. V tretjem poglavju je Gospod dejal, da človek, ki ima znanje, nima več nobene dolžnosti, v četrtem poglavju pa je Arjuni pojasnil, da je cilj vseh žrtvovanj pridobiti si znanje. Na koncu četrtega poglavja mu je svetoval, naj se prebudi in se oborožen s popolnim znanjem bojuje. Ker je Kṛṣṇa hkrati poudarjal pomembnost delovanja z vdanostjo in pomembnost nedelovanja s popolnim znanjem, je zmedel Arjuno in omajal njegovo odločnost. Arjuna razume, da odpovedovanje z znanjem vključuje prenehanje čutnega delovanja. Toda če človek vdano služi Gospodu, kako lahko potem preneha delovati? Arjuna torej misli, da sannyāsa ali odpovedovanje z znanjem zahteva popolno odsotnost delovanja, saj se mu zdita delovanje in odpovedovanje nezdružljiva. Videti je, da ni razumel, da delovanje s popolnim znanjem nima posledic in da je zato enako nedelovanju. Zato sprašuje, ali naj povsem preneha delovati ali naj deluje s popolnim znanjem.