VERZ 23
śaknotīhaiva yaḥ soḍhuṁ
prāk śarīra-vimokṣaṇāt
kāma-krodhodbhavaṁ vegaṁ
sa yuktaḥ sa sukhī naraḥ
śaknoti – zmore; iha eva – v zdajšnjem telesu; yaḥ – kdor; soḍhum – prenašati; prāk – preden; śarīra – telo; vimokṣaṇāt – zapusti; kāma – želje; krodha – in jeze; udbhavam – porojene iz; vegam – pobude; saḥ – on; yuktaḥ – v transu; saḥ – on; sukhī – srečen; naraḥ – človek.
Kdor se nauči mirno prenašati pobude materialnih čutov ter obvlada želje in jezo še preden zapusti materialno telo, ima neomajno zavest in je srečen na tem svetu.
Kdor želi stanovitno napredovati na poti samospoznavanja, mora obvladati zahteve materialnih čutov. Poznamo silo govora, jeze, uma, želodca, spolnih organov in jezika. Kdor obvlada čute in um, se imenuje gosvāmī ali svāmī. Gosvāmīji živijo po strogih pravilih in se odpovedujejo vsemu čutnemu uživanju. Nezadovoljene materialne želje so vzrok jeze, zaradi katere se pojavi nemir v umu, očeh in prsih. Preden zapustimo materialno telo, se moramo zato naučiti, kako take želje obvladati. Kdor to zmore, je že dosegel samospoznanje in s tem transcendentalno srečo. Dolžnost transcendentalista je, da si vztrajno prizadeva obvladati želje in jezo.