VERZ 16
nāty-aśnatas tu yogo ’sti
na caikāntam anaśnataḥ
na cāti-svapna-śīlasya
jāgrato naiva cārjuna
na – nikoli; ati – preveč; aśnataḥ – tistega, ki jé; tu – toda; yogaḥ – povezovanje z Vsevišnjim; asti – je; na – niti; ca – tudi; ekāntam – preveč; anaśnataḥ – ki se vzdržuje pri jedi; na – niti; ca – tudi; ati – preveč; svapna-śīlasya – tistega, ki spi; jāgrataḥ – ali ponoči predolgo bedi; na – ne; eva – nikoli; ca – in; arjuna – o Arjuna.
O Arjuna, človek ne more postati yogī, če jé preveč ali premalo, če spi preveč ali pa če ne spi dovolj.
V tem verzu Kṛṣṇa priporoča yogījem zmernost v jedi in spanju. Preveč jesti pomeni jesti več, kot je potrebno za preživetje. Ljudem ni treba jesti živali, saj imajo na voljo obilo žita, zelenjave, sadja in mleka. Taka naravna hrana je po besedah Bhagavad-gīte v guṇi vrline. Meso je namenjeno tistim, ki so pod vplivom guṇe nevednosti. Kdor uživa meso, pije, kadi in jé hrano, ki ni bila darovana Kṛṣṇi, mora trpeti posledice teh grešnih dejanj, saj jé samo nečiste stvari. Bhuñjate te tv aghaṁ pāpā ye pacanty ātma-kāraṇāt. Kdor jé za lastno čutno uživanje oziroma kuha zase in hrane ne daruje Kṛṣṇi, jé samo greh. Kdor jé greh in ni zmeren v jedi, se ne more posvetiti pravi yogi. Najbolje je, da jemo samo ostanke hrane, ki je bila darovana Kṛṣṇi. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ne jé ničesar, kar ni bilo darovano Kṛṣṇi. Pri vadbi yoge lahko torej doseže popolnost samo tisti, ki je zavesten Kṛṣṇe. Yoge prav tako ne more vaditi, kdor si izmisli lasten način posta in se na silo vzdržuje hrane. Kṛṣṇe zavesten človek se posti v skladu s priporočili svetih spisov. Ne posti se in ne jé več, kot je potrebno, zato se lahko posveti vadbi yoge. Kdor jé več, kot je potrebno, ponoči zelo veliko sanja, zato mora spati več, kot bi bilo treba. Spati ne bi smeli več kot šest ur na dan. Kdor spi več kot šest ur dnevno, je nedvomno pod vplivom guṇe nevednosti. Tak človek, ki je len in rad veliko spi, ne more vaditi yoge.