VERZ 34
cañcalaṁ hi manaḥ kṛṣṇa
pramāthi balavad dṛḍham
tasyāhaṁ nigrahaṁ manye
vāyor iva su-duṣkaram
cañcalam – nestalen; hi – vsekakor; manaḥ – um; kṛṣṇa – o Kṛṣṇa; pramāthi – vznemirjajoč; bala-vat – močan; dṛḍham – uporen; tasya – njega; aham – jaz; nigraham – ukrotitev; manye – mislim; vāyoḥ – vetra; iva – kakor; su-duṣkaram – težka.
Um je nemiren, vihrav, uporen in zelo močan, o Kṛṣṇa, in mislim, da ga je ukrotiti težje kakor obvladati veter.
Um je tako močan in uporen, da včasih nadvlada inteligenco, čeprav bi ji moral biti poslušen. Za človeka, ki mora v vsakdanjem življenju premagovati premnoge ovire, je nedvomno težko obvladovati um. Umetno je sicer mogoče vzpostaviti umsko ravnotežje in se enako vesti do prijateljev in sovražnikov, vendar noben navaden človek tega ne zmore, saj je težje, kakor obvladati silovit veter. V Vedah (Kaṭha Upaniṣada 1.3.3–4) je rečeno:
ātmānaṁ rathinaṁ viddhi
śarīraṁ ratham eva ca
buddhiṁ tu sārathiṁ viddhi
manaḥ pragraham eva ca
indriyāṇi hayān āhur
viṣayāṁs teṣu gocarān
ātmendriya-mano-yuktaṁ
bhoktety āhur manīṣiṇaḥ
„Individualna duša sedi v kočiji materialnega telesa, katere voznik je inteligenca. Um so uzde, čuti pa so konji. V družbi uma in čutov živo bitje bodisi uživa ali pa trpi. Tako menijo veliki misleci.“ Inteligenca bi morala usmerjati um, vendar je ta tako močan in uporen, da jo pogosto nadvlada, kakor lahko močna okužba nadvlada učinek zdravila. Um je mogoče obvladati z vadbo yoge, ki pa je za človeka s posvetnimi dolžnostmi, kakršen je bil Arjuna, povsem neizvedljiva. Kaj naj potem rečemo o sodobnem človeku? Arjuna je tu navedel zelo ustrezno primerjavo: nihče ne more obvladati vetra. Še težje pa je obvladati vihravi um. Najlažjo metodo za obvladovanje uma je dal ljudem Gospod Caitanya, ki je svetoval, naj ponižno pojemo mantro Hare Kṛṣṇa, veliko mantro za osvoboditev. Predpisana metoda je sa vai manaḥ kṛṣṇa-pādāravindayoḥ: misliti bi morali samo na Kṛṣṇo. Le tako um ne bo imel priložnosti za druge dejavnosti in bo zato miren.