Peta mantra

Ta mantra opisuje nekatere od božanskih dejavnosti, ki jih Gospod izvaja s Svojimi nedoumljivimi energijami. Tukaj nanizana nasprotja dokazujejo nepredstavljivost Gospodovih energij. »Hodi in ne hodi.« Običajno je nesmiselno trditi, da človek, ki hodi, ne hodi. Pri opisovanju Boga pa nam taka nasprotja nakazujejo Njegovo nedoumljivo moč. S skromnim znanjem takih nasprotij ne moremo sprejeti, zato si Gospoda predstavljamo tako, kot nam dovoljujejo naše omejene zmožnosti. Na primer, predstavniki šole brezosebne filozofije (māyāvāde) sprejemajo samo Gospodove brezosebne dejavnosti, Njegove osebne značilnosti pa zavračajo. Predstavniki šole bhāgavate, ki Gospoda razumejo v celoti, pa priznavajo Njegove nedoumljive energije in se zato zavedajo, da je Gospod tako oseben kot brezoseben. Bhāgavate razumejo, da bi bili brez Gospodovih nedoumljivih energij besedi »Vsevišnji Gospod« povsem brez smisla.

   Če Boga ne moremo videti s svojimi očmi, še ne pomeni, da ne obstaja kot osebnost. Śrī Īśopaniṣad zavrne takšne utemeljitve in pravi, da je Gospod daleč in blizu hkrati. Božje prebivališče je onkraj materialnega neba, mi pa še tega nikakor ne moremo izmeriti. Če je že materialno nebo tako širno, kako neizmerno je šele duhovno, ki materialnega povsem presega? Bhagavad-gītā (15.6) potrjuje, da je duhovno nebo daleč zunaj materialnega vesolja. Čeprav je Gospod tako daleč, pa lahko v trenutku – hitreje od misli ali vetra – sestopi k nam. Tudi teče lahko tako hitro, da vsakogar prehiti, kakor Gospoda opisuje že prejšnja mantra.

   Pa vendar se ne zmenimo za Božansko Osebnost, ko pride k nam. Gospod v Bhagavad-gīti (9.11) obsoja tak odnos in pravi, da Ga bedaki omalovažujejo, saj Ga imajo za navadnega smrtnika. Gospod ni umrljivo bitje in tudi med nas ne pride v materialnem telesu. Obstaja veliko tako imenovanih učenjakov, ki trdijo, da Gospod sestopi v snovnem telesu, prav takšnem, kot ga imajo navadna živa bitja. Ker ne poznajo Njegove nedoumljive moči, Ga skušajo izenačiti z navadnim človekom.

   Ker je Bog poln nepredstavljivih energij, lahko sprejme naše služenje v kakršni koli obliki. Svoje energije lahko tudi po Svoji volji spreminja. Brezbožniki trdijo, ali da se Gospod sploh ne more utelesiti ali pa, če se že, da sestopi v materialni podobi. Če sprejmemo obstoj Gospodovih nedoumljivih energij, so take trditve neutemeljene. Tudi če bi Gospod prišel k nam v podobi iz materialne energije, bi jo lahko spremenil v duhovno. Ker je vir energij isti, jih lahko uporablja po Svoji volji. Gospod se na primer lahko pojavi v podobi arcā-vigrahe, dozdevno glinenega, kamnitega ali lesenega Božanstva. Čeprav je Božanstvo narejeno iz naravnih sestavin, ni malik, kot to trdijo ikonoklasti.

   Ker je v pogojenem stanju naša zaznava nepopolna, ne moremo videti Vsevišnjega Gospoda. Gospod pa se vseeno pojavi v navidezno snovni podobi, da bi sprejel služenje Svojega bhakte, ki si Ga želi videti z materialnimi očmi. Ne bi smeli misliti, da taki bhakte, ki so na najnižji stopnji vdanega služenja, častijo malika. V resnici častijo Gospoda, ki je privolil, da se pred njimi pojavi v dostopni podobi. Častilec si podobe arce ne izmisli svojevoljno. Ta podoba skupaj z vso Svojo opremo obstaja večno. Iskreni bhakta lahko to začuti, brezbožnik pa ne.

   Gospod pravi v Bhagavad-gīti (4.11), da s Svojim bhakto ravna skladno s tem, kako se Mu ta preda. Bog si jemlje pravico, da se ne razodene vsakomur, temveč le dušam, ki se Mu prepustijo. Taki bhakte se Mu zlahka približajo, za duše, ki se Mu ne predajo, pa je silno daleč in nedostopen.

   V povezavi s tem razodeti spisi pogosto omenjajo dva pomembna izraza, s katerima opredeljujejo Gospoda – saguṇa (z lastnostmi) in nirguṇa (brez lastnosti). Saguṇa ne pomeni, da mora Gospod, kadar se pojavi z zaznavnimi lastnostmi, privzeti snovno podobo in biti podvržen zakonom materialne narave. Konec koncev je On sam vir vseh energij in Zanj ni razlike med materialno in duhovno energijo. Ker nadzira vse energije, jim, v nasprotju z nami, nikoli ni podvržen. Materialna energija deluje v Njegovih rokah, zato jo lahko uporablja za Svoje namene, ne da bi Nanj vplivala katera od njenih lastnosti. (V tem smislu je nirguṇa, brez lastnosti.) Gospod prav tako nikoli ne postane brezobličen, saj je prvobiten in ima večno podobo. Njegov brezosebni vidik, sijaj Brahmana, je le sij Njegovih osebnih žarkov, kot so sončni žarki sijaj boga Sonca.

   Brezbožni oče je svojega svetniškega sina mahārājo Prahlādo izzval: »Kje je tvoj Bog?« Ko je slišal, da je vsepovsod, ga je jezno vprašal, če je tudi v enem od stebrov palače. Otrok mu je odgovoril pritrdilno, brezbožni kralj pa je steber, ki ga je imel pred seboj, takoj raztreščil na kosce. Gospod je nemudoma sestopil kot Nṛsiṁha v pol človeški pol levji podobi in kralja ubil. Gospod je torej znotraj vsega in vse ustvari po Svojih raznolikih energijah. Po nedoumljivi moči se lahko pojavi kjer koli, da bi tako izkazal naklonjenost iskrenemu bhakti. Gospod Nṛsiṁha se v stebru ni pojavil na ukaz brezbožnega kralja, temveč po želji Svojega bhakte Prahlāde. Brezbožniki ne morejo Gospodu ukazovati, naj se jim pokaže, Gospod pa se lahko pojavi kjer koli in kadar koli, da bi izkazal milost Svojemu bhakti. Tudi Bhagavad-gītā (4.8) pravi, da se Gospod pojavlja, da bi uničil brezverne in zaščitil pobožne. Seveda ima Bog dovolj energij in predstavnikov, ki bi lahko pokončali brezbožnike, vendar Gospod sestopi v ta svet, ker rad osebno pomaga Svojim bhaktam. V resnici to stori samo zato, da bi izkazal naklonjenost bhaktam.

   Brahma-saṁhitā (5.35) pravi, da Govinda, izvorni Gospod, po Svojih popolnih delih vstopi v vse – tako v vesolje kot v vsak posamezen atom. V podobi virāṭ je zunaj vsega, znotraj vsega pa je antaryāmī (priča vsemu, kar se dogaja), ki odmerja posledice našim dejanjem (karma-phala), tudi če se morda ne spominjamo svojih dejanj v prejšnjih življenjih. Ker učinek naših dejanj zaradi Gospodove navzočnosti nikoli ne mine, bomo vsekakor morali trpeti.

   Dejstvo je, da razen Boga nič ne obstaja ne zunaj ne znotraj česar koli. Vse je prikaz Njegovih raznolikih, a enovitih energij, ki se širijo od Njega, kakor toplota in svetloba izvirata iz ognja. Kljub enosti pa Gospod v Svoji osebni podobi brezmejno uživa v vseh zadovoljstvih, ki jih v majhni meri izkušajo Njegovi neznatni delci, živa bitja.