VERZ 20
atha vyavasthitān dṛṣṭvā
dhārtarāṣṭrān kapi-dhvajaḥ
pravṛtte śastra-sampāte
dhanur udyamya pāṇḍavaḥ
hṛṣīkeśaṁ tadā vākyam
idam āha mahī-pate
atha – nato; vyavasthitān – razvrščene; dṛṣṭvā – ko je pogledal; dhārtarāṣṭrān – Dhṛtarāṣṭrove sinove; kapi-dhvajaḥ – on, čigar zastavo je krasila podoba Hanumāna; pravṛtte – v pripravljenosti; śastra-sampāte – da izstreli puščice; dhanuḥ – lok; udyamya – ko je pobral; pāṇḍavaḥ – Pāṇḍujev sin (Arjuna); hṛṣīkeśam – Gospodu Kṛṣṇi; tadā – tedaj; vākyam – besede; idam – te; āha – je izgovoril; mahī-pate – o kralj.
Tedaj je Pāṇḍujev sin Arjuna, stoječ na bojnem vozu, na katerem je vihrala zastava s podobo Hanumāna, vzel v roke svoj lok in se pripravil, da izstreli puščice. O kralj, ko je pogledal Dhṛtarāṣṭrove sinove, razvrščene v bojne vrste, je Gospodu Kṛṣṇi rekel naslednje.
Bilo je tik pred začetkom bitke. Kot smo izvedeli iz prejšnjega verza, je Dhṛtarāṣṭrovim sinovom zaradi nepričakovanega razporeda vojaških sil Pāṇḍav, ki jih je na bojišču vodil sam Gospod Kṛṣṇa, nekoliko upadel pogum. Podoba Hanumāna na Arjunovi zastavi je še eno znamenje zmage, kajti Hanumān je pomagal Gospodu Rāmi v bitki z Rāvaṇo, v kateri je zmagal Gospod Rāma. Zdaj sta bila na Arjunovem bojnem vozu Rāma in Hanumān, pripravljena, da mu pomagata. Gospod Kṛṣṇa je sam Rāma, kjer koli je Gospod Rāma, pa sta tudi Njegov večni služabnik Hanumān in Njegova večna soproga, boginja sreče Sītā. Arjuni se torej ni bilo treba bati nobenega sovražnika. Poleg tega je bil ob njem osebno prisoten gospodar čutov, Gospod Kṛṣṇa, da bi ga vodil. Arjuna je tako lahko dobil najboljše nasvete glede bojevanja. Te ugodne okoliščine, ki jih je Gospod uredil za Svojega večnega bhakto, so znamenja gotove zmage.