VERZ 9
mac-cittā mad-gata-prāṇā
bodhayantaḥ parasparam
kathayantaś ca māṁ nityaṁ
tuṣyanti ca ramanti ca
mat-cittāḥ – katerih um je prežet z mislimi o Meni; mat-gata-prāṇāḥ – katerih življenja so posvečena Meni; bodhayantaḥ – ki pridigajo; parasparam – med seboj; kathayantaḥ – ki govorijo; ca – tudi; mām – o Meni; nityam – nenehno; tuṣyanti – postanejo zadovoljni; ca – tudi; ramanti – uživajo transcendentalno blaženost; ca – tudi.
Moji čisti bhakte zmeraj mislijo Name in njihova življenja so posvečena Moji službi. Nenehno poučujejo drug drugega in se pogovarjajo o Meni, pri čemer uživajo veliko zadovoljstvo in blaženost.
Čisti bhakte, o katerih govori ta verz, so povsem predani transcendentalnemu ljubečemu služenju Gospodu. Njihovih misli ni mogoče odvrniti od Kṛṣṇovih lotosovih stopal in pogovarjajo se samo o transcendentalnih temah. Značilnosti čistih bhakt so opisane v tem verzu. Taki bhakte štiriindvajset ur na dan slavijo odlike in zabave Vsevišnjega Gospoda. Njihova srca in duše so zmeraj prežeti s Kṛṣṇo, in ko se z drugimi bhaktami pogovarjajo o Njem, jih prevzema veliko zadovoljstvo.
Na začetni stopnji jim transcendentalno zadovoljstvo daje sámo služenje Gospodu, na zreli stopnji pa bhakte dejansko ljubijo Boga. Ko se dvignejo na to transcendentalno raven, dosežejo najvišjo popolnost in uživajo v blaženosti, v kakršni uživa Gospod v Svojem prebivališču. Gospod Caitanya primerja transcendentalno vdano služenje s semenom, posejanim v srce živega bitja. V univerzumu je nešteto živih bitij, ki se selijo s planeta na planet, le nekaj izmed njih pa ima to srečo, da srečajo čistega bhakto, ki jih pouči o vdanem služenju. Vdano služenje je podobno semenu, posejanemu v srce živega bitja. Če živo bitje posluša in poje mantro Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare, seme vdanega služenja vzklije, kakor ob rednem zalivanju vzklije seme drevesa. Duhovna rastlina vdanega služenja raste vse više in više ter predre prekrivalo materialnega univerzuma in vstopi v bleščeči brahmajyoti v duhovnem nebu. Tam še naprej raste in doseže najvišji planet, Goloko Vṛndāvano, Kṛṣṇovo najvišje prebivališče. Na tem planetu poišče zavetje Kṛṣṇovih lotosovih stopal in ostane v njem. Kakor druge rastline tudi rastlina vdanega služenja po določenem času vzcveti in obrodi sadove, bhakta pa jo takrat s petjem in poslušanjem o Gospodu še naprej zaliva. Popoln opis rastline vdanega služenja najdemo v Caitanya-caritāmṛti (Madhya-līlā, 19. poglavje). Tam je rečeno, da bhakto potem, ko je cela rastlina v zavetju lotosovih stopal Vsevišnjega Gospoda, popolnoma preplavi ljubezen do Boga. Takrat se ne more niti za trenutek ločiti od Vsevišnjega Gospoda, kakor riba ne more živeti brez vode. Tako povezan z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo razvije transcendentalne odlike.
V Śrīmad-Bhāgavatamu najdemo veliko pripovedi o odnosih med Vsevišnjim Gospodom in Njegovimi bhaktami, zato je ta knjiga bhaktam zelo pri srcu. To je rečeno v samem Śrīmad-Bhāgavatamu (12.13.18). Śrīmad-bhāgavataṁ purāṇam amalaṁ yad vaiṣṇavānāṁ priyam. V tej Purāṇi ne najdemo ničesar o tem, kako opravljati posvetne dejavnosti, kako materialno napredovati, zadovoljevati čute ali doseči osvoboditev. Śrīmad-Bhāgavatam je edino delo, v katerem je v celoti opisana transcendentalna narava Vsevišnjega Gospoda in Njegovih bhakt. Zato tisti, ki so dosegli samospoznanje in razvili zavest Kṛṣṇe, nenehno uživajo ob poslušanju takih transcendentalnih zgodb, kakor mlad fant in dekle uživata v družbi drug drugega.