No edit permissions for Slovenian

VERZ 10

teṣāṁ satata-yuktānāṁ
bhajatāṁ prīti-pūrvakam
dadāmi buddhi-yogaṁ taṁ
yena mām upayānti te


teṣām – njim; satata-yuktānām – zmeraj zaposlenim; bhajatām – z vdanim služenjem; prīti-pūrvakam – v zanosu ljubezni; dadāmi – dam; buddhi-yogam – pravo inteligenco; tam – to; yena – s katero; mām – k Meni; upayānti – pridejo; te – oni.


Tistim, ki Mi nenehno služijo z ljubeznijo in vdanostjo, dam inteligenco, s katero lahko pridejo k Meni.


V tem verzu je posebej pomembna beseda buddhi-yogam. Gospod je v drugem poglavju Bhagavad-gīte poučeval Arjuno in mu dejal, da mu je razkril že veliko stvari, da pa ga bo poučil še o buddhi-yogi. V tem verzu opisuje to metodo. Sama buddhi-yoga je delovanje z zavestjo Kṛṣṇe; to je delovanje z najvišjo inteligenco. Buddhi je inteligenca, yoga pa je misticizem oziroma napredovanje v misticizmu. Delovanje tistega, ki bi se rad vrnil domov, k Bogu, in začne vdano služiti Gospodu, da bi tako postal popolnoma zavesten Kṛṣṇe, se imenuje buddhi-yoga. Buddhi-yoga je torej metoda, s katero se rešimo ujetosti v materialni svet. Končni cilj duhovnega napredovanja je Kṛṣṇa. Ker ljudje tega ne vedo, je nujno, da pridejo v stik z bhaktami in verodostojnim duhovnim učiteljem. Vedeti moramo, da je končni cilj življenja Kṛṣṇa. Ko imamo cilj pred očmi, počasi, vendar zanesljivo napredujemo po poti do njega in ga nazadnje dosežemo.


Delovanje človeka, ki pozna cilj življenja, vendar je navezan na sadove svojega dela, se imenuje karma-yoga. Kdor ve, da je cilj Kṛṣṇa, doseči pa ga poskuša s spekulativnim filozofiranjem, se ukvarja z jñāna-yogo. Kdor pozna cilj življenja in poskuša doseči Kṛṣṇo samo z razvijanjem zavesti Kṛṣṇe in z vdanim služenjem, pa gre po poti bhakti-yoge ali buddhi-yoge. Ta popolna oblika yoge je najvišja popolnost človeškega življenja.


Če ima človek verodostojnega duhovnega učitelja in je član duhovne organizacije, ni pa dovolj inteligenten, da bi lahko napredoval, ga Kṛṣṇa poučuje od znotraj ter mu tako pomaga, da nazadnje brez težav pride k Njemu. Potrebno je le, da se povsem posveti metodi zavesti Kṛṣṇe ter z ljubeznijo in vdanostjo služi Gospodu na najrazličnejše načine. Zmeraj bi moral z ljubeznijo opravljati neko delo za Kṛṣṇo. Če bhakta ni dovolj inteligenten, da bi lahko napredoval na poti samospoznavanja, vendar je iskren in predan dejavnostim vdanega služenja, mu Gospod omogoči, da napreduje in nazadnje pride k Njemu.

« Previous Next »