VERZ 10-11
aneka-vaktra-nayanam
anekādbhuta-darśanam
aneka-divyābharaṇaṁ
divyānekodyatāyudham
divya-mālyāmbara-dharaṁ
divya-gandhānulepanam
sarvāścarya-mayaṁ devam
anantaṁ viśvato-mukham
aneka – mnoga; vaktra – usta; nayanam – oči; aneka – mnoge; adbhuta – osupljive; darśanam – prizore; aneka – mnoge; divya – sijajne; ābharaṇam – okrase; divya – božanske; aneka – mnogo; udyata – dvignjenega; āyudham – orožja; divya – božanske; mālya – kite cvetja; ambara – oblačila; dharam – ki je nosil; divya – božanskimi; gandha – z dišavami; anulepanam – premazan; sarva – vse; āścarya-mayam – čudežno; devam – blesteče; anantam – brezmejno; viśvataḥ-mukham – vseprežemajoče.
V Gospodovem kozmičnem telesu je Arjuna videl nešteto ust, nešteto oči in nešteto osupljivih prizorov. Gospod, ki Ga je krasilo mnogo sijajnih okrasov, je držal razne vrste božanskega orožja, pripravljenega, da ga uporabi. Njegovo telo, ovenčano s čudovitimi kitami cvetja, je bilo odeto v prelepa oblačila in premazano z mnogimi izbranimi dišavami. Vse je bilo čudežno, blesteče, brezmejno, vseprežemajoče.
Iz besede „mnogo“, ki se v teh dveh verzih večkrat pojavi, je razvidno, da je Arjuna videl neskončno število rok, ust, nog in drugih stvari. Razprostirale so se po vsem univerzumu, po Gospodovi milosti pa jih je lahko Arjuna videl vse z enega mesta. To je bilo mogoče zaradi Kṛṣṇove nepojmljive moči.