VERZ 47
śrī-bhagavān uvāca
mayā prasannena tavārjunedaṁ
rūpaṁ paraṁ darśitam ātma-yogāt
tejo-mayaṁ viśvam anantam ādyaṁ
yan me tvad anyena na dṛṣṭa-pūrvam
śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; mayā – od Mene; prasannena – z zadovoljstvom; tava – tebi; arjuna – o Arjuna; idam – ta; rūpam – podoba; param – transcendentalna; darśitam – pokazana; ātma-yogāt – po Moji notranji energiji; tejaḥ-mayam – polno sijaja; viśvam – cel univerzum; anantam – brezmejno; ādyam – izvorno; yat – tisto, ki; me – Mojo; tvat anyena – razen tebe; na dṛṣṭa-pūrvam – nihče še ni videl.
Vsevišnji Gospod je rekel: Dragi Moj Arjuna, po Svoji notranji energiji sem ti z zadovoljstvom pokazal vrhovno kozmično telo v materialnem svetu. Nihče pred teboj še ni videl te izvorne, brezmejne podobe, polne slepečega sijaja.
Arjuna si je želel videti kozmično telo Vsevišnjega Gospoda, zato se je Kṛṣṇa iz milosti do Svojega bhakte pojavil pred njim v tej bleščeči, veličastni podobi. Bila je slepeča kakor sonce, njeni številni obrazi pa so se hitro menjavali. Kṛṣṇa je pokazal Svoje kozmično telo samo zato, da bi ugodil želji prijatelja Arjune. Razodel ga je po Svoji notranji energiji, katere človeški razum ne more doumeti. Pred Arjuno ni še nihče videl te Gospodove podobe, ker pa jo je Gospod pokazal Arjuni, so jo lahko istočasno videli tudi bhakte na rajskih in drugih planetih v vesolju. Gospodovo kozmično telo, ki ga niso videli nikoli prej, so lahko ugledali zaradi Arjune. Z drugimi besedami, vsi Gospodovi bhakte iz nasledstva duhovnih učiteljev so videli kozmično telo, ki ga je Kṛṣṇa iz Svoje milosti pokazal Arjuni. Nekateri pravijo, da je Kṛṣṇa razodel to podobo tudi Duryodhani, ko se je z njim pogajal za mir. Duryodhana žal ni sprejel ponujenega miru, Kṛṣṇa pa mu je ob tej priložnosti razodel nekatere od Svojih kozmičnih podob. Toda te se razlikujejo od podobe, ki jo je pokazal Arjuni. V tem verzu je jasno rečeno, da te pred tem ni videl še nihče.