VERZ 48
na veda-yajñādhyayanair na dānair
na ca kriyābhir na tapobhir ugraiḥ
evaṁ-rūpaḥ śakya ahaṁ nṛ-loke
draṣṭuṁ tvad anyena kuru-pravīra
na – nikakor; veda-yajña – z opravljanjem žrtvovanj; adhyayanaiḥ – ali s proučevanjem Ved; na – nikakor; dānaiḥ – z dajanjem miloščine; na – nikakor; ca – tudi; kriyābhiḥ – s pobožnim delovanjem; na – nikakor; tapobhiḥ – s skrajno askezo; ugraiḥ – strogo; evam-rūpaḥ – v tej podobi; śakyaḥ – lahko; aham – Jaz; nṛ-loke – v materialnem svetu; draṣṭum – sem viden; tvat – razen tebe; anyena – od drugih; kuru-pravīra – o največji med bojevniki Kurujev.
O največji med bojevniki Kurujev, nihče pred teboj še ni videl tega kozmičnega telesa, kajti v tej podobi Me v materialnem svetu ni mogoče uzreti ne s proučevanjem Ved, ne z opravljanjem žrtvovanj, ne z dajanjem miloščine, ne s pobožnimi dejanji, niti s strogo askezo.
V zvezi s tem moramo jasno razumeti, kaj je božanski vid. Kdo ima lahko tak vid? Božanski pomeni „ki prihaja od Boga“. Kdor si ne pridobi božanskih lastnosti, kakršne imajo polbogovi, ne more imeti božanskega vida. In kdo so polbogovi? V Vedah je rečeno, da so polbogovi bhakte Gospoda Viṣṇuja (viṣṇu-bhaktāḥ smṛtā devāḥ). Ateisti, ki nimajo vere v Viṣṇuja ali pa priznavajo za Absolutno Resnico samo Kṛṣṇov brezosebni aspekt, nimajo božanskega vida. Le-tega ne more imeti, kdor kritizira Kṛṣṇo. Božanski vid lahko dobi samo tisti, ki razvije božanske lastnosti. Človek z božanskim vidom lahko torej prav tako vidi to, kar je videl Arjuna.
V Bhagavad-gīti najdemo opis Gospodovega kozmičnega telesa. Dokler Arjuna ni videl te Gospodove podobe, njenega opisa ni bilo, zdaj, po tem dogodku, pa si lahko ustvarimo neko predstavo o viśva-rūpi. Gospodovo kozmično telo lahko vidijo tisti, ki imajo božanske lastnosti. Te pa si lahko pridobi le, kdor postane Kṛṣṇov čisti bhakta. Toda bhakte, ki dejansko imajo božansko naravo in božanski vid, nimajo velike želje po tem, da bi videli Gospodovo kozmično telo. Kot je razvidno iz enega od predhodnih verzov, si je Arjuna želel videti štiriroko podobo Gospoda Kṛṣṇe, podobo Viṣṇuja, kajti Gospodovo kozmično telo ga je navdajalo s strahom.
V tem verzu je nekaj pomenljivih besed, na primer veda-yajñādhyayanaiḥ, ki pomeni proučevanje vedske književnosti in opravljanje žrtvovanj. Beseda veda se nanaša na vse vrste vedskih spisov, kot so štiri Vede (Ṛg, Yajur, Sāma, in Atharva), osemnajst Purāṇ, Upaniṣade in Vedānta-sūtra. Te spise lahko proučujemo doma ali pa kjer koli drugje. Poleg njih obstajajo tudi sūtre – Kalpa-sūtre in Mīmāṁsā-sūtre – v katerih je opisano, kako je treba opravljati žrtvovanja. Dānaiḥ je miloščina, dana ljudem, ki so je vredni, na primer brāhmaṇam in vaiṣṇavam, ki s transcendentalno ljubeznijo služijo Gospodu. Izraz „pobožna dejanja“ se nanaša na agni-hotro in izpolnjevanje dolžnosti, ki so človeku predpisane glede na njegov družbeni stan. Namerno izpostavljanje telesnim neprijetnostim se imenuje tapasya. Človek lahko opravlja vse te dejavnosti – živi asketsko, daje miloščino, proučuje Vede itd. – toda če ni bhakta kakor Arjuna, ne more videti Gospodovega kozmičnega telesa. Impersonalisti si domišljajo, da vidijo Gospodovo kozmično telo, toda po besedah Bhagavad-gīte taki ljudje niso Gospodovi bhakte. Zato ne morejo videti kozmičnega telesa.
Mnogi ljudje ustvarjajo lažne inkarnacije Boga, tako da navadnega človeka proglasijo za inkarnacijo. Tako početje je povsem nespametno. Da bi si pridobili popolno duhovno znanje, se moramo držati navodil Bhagavad-gīte. Čeprav velja Bhagavad-gītā za uvodno študijo znanosti o Bogu, je tako dovršena, da človeku omogoča razumeti stvari take, kakršne so. Privrženci lažnih inkarnacij lahko sicer rečejo, da so tudi oni videli transcendentalno inkarnacijo Boga, kozmično telo, kar pa ne more biti res, kajti tu je jasno rečeno, da tisti, ki ni Kṛṣṇov bhakta, ne more videti kozmičnega telesa Boga. Najprej mora postati Kṛṣṇov čisti bhakta, potem pa lahko trdi, da je videl kozmično telo, in ga lahko opiše drugim. Kṛṣṇov bhakta ne priznava lažnih inkarnacij in njihovih privržencev.