VERZ 16
bahir antaś ca bhūtānām
acaraṁ caram eva ca
sūkṣmatvāt tad avijñeyaṁ
dūra-sthaṁ cāntike ca tat
bahiḥ – zunaj; antaḥ – znotraj; ca – tudi; bhūtānām – vseh živih bitij; acaram – nepremičnih; caram – premičnih; eva – tudi; ca – in; sūkṣmatvāt – ker je neotipljivo; tat – to; avijñeyam – nespoznavno; dūra-stham – daleč; ca – tudi; antike – blizu; ca – in; tat – to.
Gospod, Vrhovna Resnica, prebiva zunaj in znotraj vseh živih bitij, tako premičnih kakor nepremičnih. Ker je neotipljiv, Ga z materialnimi čuti ni mogoče zaznati ali spoznati. Čeprav je daleč daleč stran, je obenem tudi blizu vsem.
Vedska književnost pravi, da Nārāyaṇa, Vrhovna Oseba, prebiva zunaj in znotraj vsakega živega bitja. Prisoten je tako v duhovnem kot v materialnem svetu. Čeprav je daleč daleč stran, nam je tudi blizu. Tako pravijo Vede. Āsīno dūraṁ vrajati śayāno yāti sarvataḥ. (Kaṭha Upaniṣada 1.2.21) Zmeraj je transcendentalno blažen in uživa vse Svoje veličastje, toda tega z materialnimi čuti ni mogoče zaznati ali dojeti. To je rečeno v Vedah. Tistemu, ki z vdanim služenjem Kṛṣṇi očisti svoje čute in um, pa je Gospod nenehno pred očmi. Brahma-saṁhitā potrjuje, da bhakta, ki je razvil ljubezen do Vsevišnjega Gospoda, vidi Gospoda neprenehoma, ves čas. V Bhagavad-gīti (11.54) je prav tako rečeno, da je Gospoda mogoče uzreti in razumeti samo z vdanim služenjem. Bhaktyā tv ananyayā śakyaḥ.