VERZ 20

Znanje iz tega poglavja nam omogoča razumeti telo (polje delovanja) in oba poznavalca telesa (individualno dušo in Naddušo). Telo je polje delovanja in sestoji iz materialne narave. Utelešena individualna duša, ki uživa dejavnosti telesa, je puruṣa ali živo bitje in je eden od poznavalcev telesa. Drugi poznavalec je Nadduša. Nadduša in individualno živo bitje sta različni pojavni obliki Vsevišnjega Gospoda. Živo bitje je ena od Njegovih energij, Nadduša pa je Njegova osebna emanacija.

Materialna narava in živo bitje sta večna. To pomeni, da sta obstajala že pred stvarjenjem. Materialni kozmos vznikne iz energije Vsevišnjega Gospoda, prav kakor živa bitja, le da so slednja Gospodova višja energija. Tako živa bitja kot materialna narava obstajajo že pred stvarjenjem vesolja. Materialna narava takrat počiva v Vsevišnji Božanski Osebnosti, Mahā-Viṣṇuju, ko je potrebno, pa se s posredovanjem mahat-tattve pojavi v zaznavni obliki. Živa bitja so prav tako v Vsevišnjem Gospodu, ker pa so pogojena, Mu nočejo služiti. Zato jim ni dovoljeno vstopiti v duhovno nebo. Ko materialna narava preide v pojavno stanje, živa bitja znova dobijo priložnost, da delujejo v materialnem svetu in se pripravijo za vrnitev v duhovni svet. To je smisel materialnega stvarstva. Živo bitje je izvorno duhovni delec Vsevišnjega Gospoda, vendar zaradi svoje uporniške narave pade v materialni svet in postane pogojeno. Kako so živa bitja, delci višje energije Vsevišnjega Gospoda, prišla v stik z materialno naravo, pravzaprav ni pomembno, pa vendar Vsevišnja Božanska Osebnost ve, kako in zakaj se je to zgodilo. V svetih spisih Gospod pravi, da morajo tisti, ki jih pritegne čar materialne narave, bíti hud boj za obstanek. Iz teh nekaj verzov bi morali razumeti, da je vzrok vseh preobrazb, ki pod vplivom materialnih guṇ potekajo v materialni naravi, sama materialna narava. Vse preobrazbe in raznolikost živih bitij obstajajo na ravni telesa. Kar se duše tiče, so vsa živa bitja enaka.