VERZ 21
kārya-kāraṇa-kartṛtve
hetuḥ prakṛtir ucyate
puruṣaḥ sukha-duḥkhānāṁ
bhoktṛtve hetur ucyate
kārya – posledice; kāraṇa – in vzroka; kartṛtve – pri nastanku; hetuḥ – povzročitelj; prakṛtiḥ – materialna narava; ucyate – rečeno je, da je; puruṣaḥ – živo bitje; sukha – sreče; duḥkhānām – in nesreče; bhoktṛtve – pri uživanju; hetuḥ – povzročitelj; ucyate – rečeno je, da je.
Rečeno je, da je narava vzrok vseh materialnih vzrokov in posledic, živo bitje pa vzrok raznovrstnega trpljenja in užitkov, ki jih doživlja v tem svetu.
Raznovrstna telesa in čuti živih bitij so proizvod materialne narave. Obstaja 8 400 000 različnih življenjskih vrst in vso to raznolikost je ustvarila materialna narava. Razlog za to je, da si živa bitja želijo različnih čutnih užitkov, zaradi česar bi rada živela v takšnih ali pa drugačnih telesih. V različnih telesih uživajo in trpijo na razne načine. Vir materialne sreče in nesreče je telo, ne pa sámo živo bitje. Le-to v svojem izvornem stanju zmeraj uživa, torej je to njegov pravi položaj. Zaradi želje po gospodovanju materialni naravi pa se znajde v materialnem svetu. V duhovnem svetu živo bitje nima takih želja. Duhovni svet je čist, medtem ko se v materialnem svetu ljudje na vso moč pehajo za raznimi telesnimi užitki. Telo lahko natančneje opišemo kot rezultat čutnih dejavnosti. Čuti so orodje, ki jih živo bitje uporablja, da bi ugodilo svojim željam. Vse skupaj – telo in čute, ki nam služijo kot orodje – nam da materialna narava. Kot bo razvidno iz naslednjega verza, se živa bitja skladno s svojimi preteklimi željami in delovanjem znajdejo v določenih okoliščinah, ki so lahko zanje blagoslov ali pa prekletstvo. Glede na njihove želje in dejanja jim materialna narava dodeli različna bivališča. Živo bitje je sámo vzrok svojega telesa ter spremljajočega uživanja in trpljenja. Ko se znajde v telesu, pride pod oblast materialne narave, kajti telo je materija in zato deluje v skladu z zakoni narave. Živo bitje takrat nima možnosti, da bi te zakone spremenilo. Recimo, da dobi telo psa. Ko se znajde v njem, se je primorano vesti kot pes. Ne more delovati drugače. Če dobi telo svinje, je prisiljeno jesti iztrebke in se vesti kakor svinja. In če je v telesu polboga, je prav tako primorano delovati telesu primerno. Tak je zakon narave. V vseh okoliščinah pa individualno dušo spremlja Nadduša. V Vedah (Muṇḍaka Upaniṣada 3.1.1) je to pojasnjeno takole: dvā suparṇā sayujā sakhāyaḥ. Vsevišnji Gospod je tako ljubezniv do živega bitja, da ga zmeraj spremlja in je v vseh okoliščinah ob njem kot Nadduša ali Paramātmā.