VERZ 5

Vsevišnja Božanska Osebnost, Kṛṣṇa, je največji poznavalec tega znanja. Kakor veliki učenjaki in priznani učitelji pa tudi On navaja velike osebnosti iz preteklosti. Kṛṣṇa razsvetljuje to izredno sporno vprašanje o dvojnosti in nedvojnosti duše in Nadduše s sklicevanjem na Vedānto, avtoritativni sveti spis. „Tako pravijo razni modreci,“ pojasnjuje na začetku. Poleg samega Gospoda je velik modrec tudi Vyāsadeva, avtor Vedānta-sūtre, v kateri je dvojnost duše in Nadduše dovršeno razložena. Vyāsadevov oče Parāśara, ki je prav tako velik modrec, v svoji religiozni razpravi piše: ahaṁ tvaṁ ca tathānye .... – „Vi, jaz in druga živa bitja smo vsi transcendentalni, čeprav bivamo v materialnih telesih. Zdaj smo skladno s svojo karmo prišli pod vpliv treh guṇ materialne narave, zato smo nekateri na višjih, nekateri pa na nižjih položajih. Vzrok za obstoj višjih in nižjih življenjskih oblik, ki jih opažamo kot nešteta živa bitja, je nevednost. Nadduša, ki nikoli ne pade s Svojega položaja, pa je transcendentalna in ni pod vplivom treh guṇ materialne narave.“ Izvorne Vede, predvsem Kaṭha Upaniṣada, prav tako ločujejo dušo, Naddušo in telo. To so pojasnili mnogi veliki modreci, med katerimi je glavni Parāśara.

Beseda chandobhiḥ se nanaša na vedske spise. Taittirīya Upaniṣada, na primer, ki je del Yajur Vede, opisuje materialno naravo, živo bitje in Vsevišnjo Božansko Osebnost.

Kṣetra je, kot že rečeno, polje delovanja, kṣetra-jña pa sta individualno živo bitje in vrhovno živo bitje. Taittirīya Upaniṣada (2.5) pravi: brahma pucchaṁ pratiṣṭhā. Ena od pojavnih oblik energije Vsevišnjega Gospoda je anna-maya, pod vplivom katere se živo bitje zave svoje odvisnosti od hrane. To je materialistično razumevanje Vsevišnjega. Zatem, ko živo bitje spozna Vrhovno Absolutno Resnico v hrani, lahko na naslednji stopnji, imenovani prāṇa-maya, zazna prisotnost te iste Absolutne Resnice v simptomih življenja in življenjskih oblikah. Na stopnji jñāna-maye njegovo spoznanje preseže razumevanje simptomov življenja in zajame razumevanje procesov mišljenja, čustvovanja in hotenja. Sledi stopnja spoznanja Brahmana, ki ji pravimo vijñāna-maya. Na tej stopnji živo bitje razlikuje med umom in simptomi življenja ter samim seboj. Naslednja, najvišja stopnja pa je ānanda-maya, na kateri živo bitje spozna, da je po naravi polno blaženosti. Spoznavanje Brahmana ima torej pet stopenj, ki se imenujejo brahma puccham. Prve tri, anna-maya, prāṇa-maya in jñāna-maya, so povezane s poljem delovanja živih bitij. Vsevišnji Gospod, ki Mu pravimo ānanda-maya, pa je nad vsemi polji delovanja. V Vedānta-sūtri je Vsevišnji opisan z besedami ānanda-mayo 'bhyāsāt: Vsevišnji Gospod je po naravi poln transcendentalne blaženosti. Da bi jo užil, manifestira Svojo energijo v obliki vijñāna-maye, prāṇa-maye, jñāna-maye in anna-maye. V polju delovanja velja za uživalca živo bitje, ānanda-maya pa se razlikuje od njega. Če se živo bitje odloči uživati tako, da se poveže z ānanda-mayo, doseže popolnost. To je pravilno razumevanje Vsevišnjega Gospoda kot vrhovnega poznavalca polja delovanja, živega bitja kot podrejenega poznavalca in narave polja delovanja. To znanje si je mogoče pridobiti s proučevanjem Vedānta-sūtre oziroma Brahma-sūtre.

Ta verz pravi, da so reki Brahma-sūtre zelo sistematično razvrščeni glede na vzrok in posledico. Nekatere od sūter ali rekov so: na viyad aśruteḥ (2.3.2), nātmā śruteḥ (2.3.18) in parāt tu tac-chruteḥ (2.3.40). Prvi rek omenja polje delovanja, drugi živo bitje, tretji pa Vsevišnjega Gospoda, summum bonum med vsemi raznolikimi vrstami živih bitij.