VERZ 18
yasmāt kṣaram atīto ’ham
akṣarād api cottamaḥ
ato ’smi loke vede ca
prathitaḥ puruṣottamaḥ
yasmāt – ker; kṣaram – spremenljivega; atītaḥ – transcendentalen; aham – Jaz; akṣarāt – onstran nespremenljivega; api – tudi; ca – in; uttamaḥ – največji; ataḥ – zato; asmi – sem; loke – v svetu; vede – v Vedah; ca – in; prathitaḥ – slavljen; puruṣa-uttamaḥ – kot Vrhovna Osebnost.
Ker sem transcendentalen, nad spremenljivimi in nespremenljivimi, in ker sem največji, Me svet in Vede slavijo kot Vrhovno Osebnost.
Vsevišnje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇe, ne more nadkriliti nihče – nobena pogojena in nobena osvobojena duša. Gospod je zato največja osebnost. Iz tega verza je razvidno, da so živa bitja in Vsevišnji Gospod individualne osebnosti. Razlikujejo se po tem, da živa bitja niti v pogojenem niti v osvobojenem stanju ne morejo količinsko preseči nedoumljivih moči Vsevišnje Božanske Osebnosti. Ne bi smeli misliti, da so živa bitja na isti ravni kot Vsevišnji Gospod ali pa da so Mu v vseh pogledih enaka. Zmeraj so Mu podrejena. V tem verzu je posebej pomembna beseda uttama. Vsevišnje Božanske Osebnosti ne more nadkriliti nihče.
Beseda loke pomeni „v pauruṣa āgami“ (v svetih spisih smṛti). Slovar Nirukti pravi: lokyate vedārtho 'nena – „Smisel Ved je razložen v spisih smṛti.“
Lokalizirani aspekt Vsevišnjega Gospoda, Paramātmā, je prav tako opisan v Vedah. Tam je rečeno: tāvad eṣa samprasādo 'smāc charīrāt samutthāya paraṁ jyoti-rūpaṁ sampadya svena rūpeṇābhiniṣpadyate sa uttamaḥ puruṣaḥ – „Ko Nadduša zapusti telo, vstopi v brezosebni brahmajyoti; ohrani Svojo podobo in duhovno individualnost. Ta Vsevišnji je Vrhovna Osebnost.“ (Chāndogya Upaniṣada 8.12.3) To pomeni, da Vrhovna Osebnost izžareva duhovni sijaj, ki je prvobitna svetloba. Gospod obstaja tudi v lokaliziranem aspektu, kot Paramātmā. Ko sestopi na Zemljo kot Vyāsadeva, sin Satyavatī in Parāśare, razlaga vedsko znanje.