VERZ 20
iti guhya-tamaṁ śāstram
idam uktaṁ mayānagha
etad buddhvā buddhimān syāt
kṛta-kṛtyaś ca bhārata
iti – tako; guhya-tamam – najzaupnejši; śāstram – razodeti spis; idam – ta; uktam – razodet; mayā – od Mene; anagha – o brezgrešni; etat – to; buddhvā – ko razume; buddhi-mān – moder; syāt – postane; kṛta-kṛtyaḥ – ki s svojimi prizadevanji doseže najvišjo popolnost; ca – in; bhārata – o Bharatov potomec.
O brezgrešni, zdaj sem ti razodel najzaupnejši del Ved. Kdor ga razume, postane moder in s svojimi prizadevanji doseže popolnost.
V tem verzu Gospod jasno pravi, da je znanje, ki ga je pravkar podal Arjuni, bistvo vseh razodetih spisov. Razumeti ga moramo, kakor nam ga razlaga Vsevišnja Božanska Osebnost. Tako bomo postali inteligentni in bomo imeli popolno transcendentalno znanje. Drugače povedano, kdor razume filozofijo, ki jo tu podaja Vsevišnji Gospod, in vdano služi Gospodu, se lahko znebi vseh nečistoč, ki so posledica vpliva guṇ materialne narave. Vdano služenje Gospodu je metoda za pridobivanje duhovnega znanja. Kjer je vdano služenje, ni prostora za materialno nečistost. Med vdanim služenjem Gospodu in Gospodom samim ni razlike, saj sta oba duhovna. Vdano služenje poteka v območju delovanja notranje energije Vsevišnjega Gospoda. Gospod se primerja s soncem, nevednost pa s temo. Kjer sije sonce, ni teme. Kdor vdano služi Gospodu pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja, torej ne more biti v nevednosti.
Vsakdo bi se moral posvetiti metodi zavesti Kṛṣṇe in vdanemu služenju Gospodu ter tako postati resnično inteligenten in čist. Človek, ki ni zavesten Kṛṣṇe in ne služi Gospodu, nima popolne inteligence, pa naj je v očeh navadnih ljudi še tako bistroumen.
V tem verzu zasluži posebno pozornost beseda anagha, s katero Kṛṣṇa naslavlja Arjuno. Anagha pomeni „o brezgrešni“ in jasno izraža, da lahko Kṛṣṇo brez težav spozna le tisti, ki se je osvobodil posledic vseh svojih grehov. Človek se mora povsem očistiti in ne sme več grešiti; šele potem lahko spozna Kṛṣṇo. Vdano služenje Gospodu pa je tako čisto in ima tolikšno moč, da vsakdo, kdor služi Gospodu, s samim tem postane brezgrešen.
Ko služimo Gospodu v družbi čistih bhakt, ki so popolnoma zavestni Kṛṣṇe, se moramo znebiti določenih slabosti. Najpomembneje je, da premagamo slabost srca. Prvotni razlog za padec živega bitja je želja po gospodovanju materialni naravi. Zaradi nje živo bitje zavrže transcendentalno ljubeče služenje Vsevišnjemu Gospodu. Ko poveča željo po gospodovanju materialni naravi, se naveže na materijo in si jo začne lastiti, kar je druga slabost srca. Te slabosti srca so izvor vseh težav, ki spremljajo življenje v materialnem svetu. Kako se jih lahko rešimo, je opisano v prvih petih verzih tega poglavja, ostali del poglavja (od šestega verza naprej) pa govori o puruṣottama-yogi.
Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila petnajstega poglavja Śrīmad Bhagavad-gīte z naslovom „Puruṣottama-yoga.“