VERZ 8

Po teoriji demonskih ljudi je svet namišljen. Nima vzroka in posledic, niti upravitelja, niti svojega namena. Vse v njem je neresnično. Demoni pravijo, da je vesolje rezultat naključnih reakcij med materialnimi elementi. Ne verjamejo, da je svet ustvaril Bog in da je to storil z določenim namenom. Imajo lastno teorijo, po kateri je svet nastal sam od sebe, in prepričanje, da za njim stoji Bog, se jim zdi neosnovano. Demoni ne razlikujejo med duhom in materijo ter zanikajo obstoj Vrhovnega Duha. Menijo, da ni ničesar razen materije in da je vesolje le gmota nevednosti. Trdijo, da je vse samo praznina in da so stvari, ki jih opažamo, zgolj plod našega zaznavanja v nevednosti. Prepričani so, da je vsa raznolikost pojavna oblika nevednosti, in jo primerjajo s podobami iz sanj, ki v resnici ne obstajajo. Ko se prebudimo, uvidimo, da smo samo sanjali. Čeprav demoni zatrjujejo, da je življenje zgolj sen, pa ga zelo vešče uživajo. Namesto da bi si poskušali pridobiti znanje, se bolj in bolj pogrezajo v svoj sanjski svet. Mislijo, da je otrok samo rezultat spolnega odnosa med moškim in žensko in da na podoben način tudi svet nastane brez prisotnosti duše. Prepričani so, da so živa bitja produkt spajanja materialnih elementov in da duša sploh ne obstaja. Kakor se številna živa bitja brez vzroka pojavijo iz kapelj znoja ali iz mrtvih teles, tako so vsi organizmi nastali s spajanjem materialnih elementov, ki sestavljajo vesolje. Edini vzrok vesolja je potemtakem materialna narava. Demoni ne verjamejo Kṛṣṇi, ki v Bhagavad-gīti pravi: mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ sūyate sa-carācaram – „Ves materialni svet deluje pod Mojim nadzorom.“ Njihovo znanje o stvarjenju sveta torej ni popolno. Vsak od njih ima svojo teorijo o njem. Menijo, da so vsa tolmačenja svetih spisov enako dobra, saj ne verjamejo v verodostojno razlago religioznih knjig.