VERZ 57
cetasā sarva-karmāṇi
mayi sannyasya mat-paraḥ
buddhi-yogam upāśritya
mac-cittaḥ satataṁ bhava
cetasā – z inteligenco; sarva-karmāṇi – vse dejavnosti; mayi – Meni; sannyasya – ko se odpoveš; mat-paraḥ – pod Mojo zaščito; buddhi-yogam – dejavnosti vdanega služenja; upāśritya – ko se zatečeš k; mat-cittaḥ – zavesten Mene; satatam – neprenehoma; bhava – postani.
Pri vsem, kar počneš, se prepusti Meni in zmeraj deluj pod Mojo zaščito. Ko mi tako vdano služiš, bodi popolnoma zavesten Mene.
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, se ne vede, kakor bi bil gospodar sveta. Kot služabnik je in deluje samo po navodilih Vsevišnjega Gospoda. Služabnik ni neodvisen, temveč deluje le na gospodarjev ukaz. Kdor služi vrhovnemu gospodarju, ni vznemirjen ob dobičku in izgubi. Tak služabnik zgolj verno opravlja svojo dolžnost, kakor mu je zapovedal Gospod. Zdaj bi utegnil kdo poreči, da je Arjuna dobil navodila neposredno od Kṛṣṇe, in vprašati, kako naj delujemo, kadar Kṛṣṇa ni osebno prisoten. Če delujemo po navodilih, ki jih Kṛṣṇa daje v tej knjigi, ter po navodilih Kṛṣṇovega predstavnika, bomo dosegli enak rezultat kot Arjuna. V tem verzu zasluži posebno pozornost beseda mat-paraḥ, ki izraža, da ima bhakta v življenju en sam cilj – delovati za Kṛṣṇo in Ga tako zadovoljiti. Pri tem misli samo Nanj: „Kṛṣṇa mi je poveril to opravilo.“ Kdor deluje na ta način, samodejno misli na Kṛṣṇo. To je popolnost zavesti Kṛṣṇe. Omeniti pa velja, da sadov samovoljnega delovanja ne bi smeli darovati Vsevišnjemu Gospodu. Tako delovanje ni del vdanega služenja Kṛṣṇi. Delovati je treba v skladu s Kṛṣṇovimi navodili. To je zelo pomembno. Kṛṣṇova navodila se prenašajo po verigi paramparā in jih dobimo od verodostojnega duhovnega učitelja. Upoštevanje navodil duhovnega učitelja je naša glavna dolžnost. Kdor ima verodostojnega duhovnega učitelja in deluje po njegovih navodilih, zagotovo razvije popolno zavest Kṛṣṇe.