VERZ 10
tam uvāca hṛṣīkeśaḥ
prahasann iva bhārata
senayor ubhayor madhye
viṣīdantam idaṁ vacaḥ
tam – njemu; uvāca – je rekel; hṛṣīkeśaḥ – gospodar čutov, Kṛṣṇa; prahasan – smehljaje; iva – tako; bhārata – o Dhṛtarāṣṭra, Bharatov potomec; senayoḥ – vojskama; ubhayoḥ – obeh strani; madhye – med; viṣīdantam – potrtemu; idam – naslednje; vacaḥ – besede.
O Bharatov potomec, tedaj je Kṛṣṇa sredi obeh vojska potrtemu Arjuni dejal sledeče.
To je bil pogovor zaupnih prijateljev, Hṛṣīkeśe in Guḍākeśe. Kot prijatelja sta bila na isti ravni, toda eden od njiju je prostovoljno postal učenec drugega. Kṛṣṇa se je smehljal, ker se je prijatelj odločil, da postane Njegov učenec. Gospod je gospodar vseh živih bitij in jim je zato zmeraj nadrejen, kljub temu pa privoli, da postane prijatelj, sin ali ljubimec bhakte, ki si Ga želi v taki vlogi. Ko Ga je Arjuna sprejel za učitelja, je takoj prevzel to vlogo in se pogovarjal z njim kot učitelj – z vso potrebno resnostjo. Učitelj in učenec sta se pogovarjala javno, sredi obeh vojska, tako da so imeli vsi na bojišču korist. Pogovor v Bhagavad-gīti torej ni namenjen samo določenemu človeku, družbi ali skupnosti, temveč vsem, zato mu lahko z enako pravico prisluhnejo prijatelji in sovražniki.