VERZ 30
dehī nityam avadhyo ’yaṁ
dehe sarvasya bhārata
tasmāt sarvāṇi bhūtāni
na tvaṁ śocitum arhasi
dehī – lastnik materialnega telesa; nityam – večno; avadhyaḥ – ne more biti ubit; ayam – ta duša; dehe – v telesu; sarvasya – vsakogar; bhārata – o Bharatov potomec; tasmāt – zato; sarvāṇi – vsa; bhūtāni – živa bitja (ki so rojena); na – nikoli; tvam – ti; śocitum – žalovati; arhasi – bi moral.
O Bharatov potomec, tistega, ki prebiva v telesu, ni mogoče nikoli ubiti. Zato ti ni treba žalovati za nobenim živim bitjem.
Gospod Kṛṣṇa zdaj zaključuje pouk o nespremenljivi duši. Na več načinov je opisal dušo in pokazal, da je za razliko od minljivega telesa nesmrtna. Arjuna kot kṣatriya zato ne bi smel zanemariti svoje dolžnosti iz strahu, da bosta Bhīṣma in Droṇa, njegov ded in učitelj, umrla v bitki. Ker tako pravi avtoriteta, Śrī Kṛṣṇa, moramo verjeti, da obstaja duša, ki se razlikuje od materialnega telesa. Ne bi smeli misliti, da duše ni ali pa da se življenjski znaki pojavijo, ko se spoj materialnih elementov zaradi medsebojnega delovanja kemikalij dovolj razvije. Čeprav je duša nesmrtna, nasilja ne smemo spodbujati, če pa je v vojni resnično potrebno, ga ne smemo preprečevati. Nasilje je upravičeno le, če ga odobri Gospod, na lastno pest pa ne bi smeli biti nasilni.