VERZ 40
nehābhikrama-nāśo ’sti
pratyavāyo na vidyate
sv-alpam apy asya dharmasya
trāyate mahato bhayāt
na – ni; iha – v tej yogi; abhikrama – pri prizadevanju; nāśaḥ – izguba; asti – je; pratyavāyaḥ – nazadovanje; na – nikoli; vidyate – je; su-alpam – malo; api – čeprav; asya – tega; dharmasya – opravila; trāyate – osvobodi; mahataḥ – od zelo velike; bhayāt – nevarnosti.
Človek, ki gre po tej poti, ničesar ne izgubi in nikoli ne nazaduje, že majhen napredek pa ga lahko reši pred najstrašnejšo nevarnostjo.
Delovanje z zavestjo Kṛṣṇe ali delovanje za Kṛṣṇo, pri katerem ne pričakujemo čutnega uživanja, je najvišja oblika transcendentalnega delovanja. Že majhen korak na tej poti prinese rezultat, ki ne bo nikoli izgubljen. Na materialni ravni mora biti vsako začeto delo tudi dokončano, sicer je ves trud zaman. Delo, ki ga začnemo opravljati za Kṛṣṇo, pa ima trajen učinek, tudi če ni dokončano. Kdor deluje z zavestjo Kṛṣṇe, torej ničesar ne izgubi, tudi če svojega dela ne konča. En odstotek dela, opravljenega za Kṛṣṇo, nam prinese trajne rezultate, tako da naslednjič začnemo pri dveh odstotkih. Od materialnega delovanja pa nimamo koristi, če nismo stoodstotno uspeli. Ajāmila je nekaj časa opravljal svoje dolžnosti nekoliko zavesten Kṛṣṇe, na koncu pa je po Gospodovi milosti užival stoodstoten rezultat. V zvezi s tem najdemo v Śrīmad-Bhāgavatamu (1.5.17) lep verz:
tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer
bhajann apakvo ’tha patet tato yadi
yatra kva vābhadram abhūd amuṣya kiṁ
ko vārtha āpto ’bhajatāṁ sva-dharmataḥ
„Kaj lahko izgubi tisti, ki preneha opravljati svojo stanovsko dolžnost in deluje z zavestjo Kṛṣṇe, potem pa zaradi nedokončanega dela pade z doseženega položaja? In kaj lahko pridobi tisti, ki popolno opravlja svoje materialne dejavnosti?“ Ali, kakor pravijo kristjani: „Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svojo večno dušo pa pogubi?“
Materialne dejavnosti in njihovi rezultati se končajo s smrtjo telesa. Delovanje z zavestjo Kṛṣṇe pa človeka celo po tem, ko zapusti telo, pripelje nazaj k zavesti Kṛṣṇe. Omogoči mu vsaj, da se v naslednjem življenju spet rodi kot človek, bodisi v družini velikih, kulturnih brāhmaṇ ali pa v bogati aristokratski družini, kjer ima možnost za nadaljnje napredovanje. To je edinstvena lastnost delovanja z zavestjo Kṛṣṇe.