VERZ 55
śrī-bhagavān uvāca
prajahāti yadā kāmān
sarvān pārtha mano-gatān
ātmany evātmanā tuṣṭaḥ
sthita-prajñas tadocyate
śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; prajahāti – se odreče; yadā – ko; kāmān – željam po zadovoljevanju čutov; sarvān – vseh vrst; pārtha – o Pṛthin sin; manaḥ-gatān – umskega snovanja; ātmani – v čistem stanju duše; eva – vsekakor; ātmanā – z očiščenim umom; tuṣṭaḥ – zadovoljen; sthita-prajñaḥ – na transcendentalni ravni; tadā – takrat; ucyate – je rečeno.
Vsevišnji Gospod je rekel: O Pārtha, ko se človek odreče vsakršnim željam po čutnem uživanju, ki so plod umskega snovanja, se njegov um očisti in najde zadovoljstvo samo v jazu. Za takega človeka pravimo, da ima čisto transcendentalno zavest.
Iz Bhāgavatama izvemo, da ima človek, ki je popolnoma zavesten Kṛṣṇe oziroma se je povsem posvetil vdanemu služenju Gospodu, vse odlike velikih modrecev, kdor ni na transcendentalni ravni, pa nima nobene dobre lastnosti, saj se gotovo zateka k lastnim umskim izmislekom. Zato je tu jasno rečeno, da se moramo odreči vsem čutnim željam, ki so plod uma. Umetno jih ni mogoče zaustaviti, če pa se posvetimo razvijanju zavesti Kṛṣṇe, same od sebe izginejo, ne da bi si morali za to posebej prizadevati. Zato se moramo brez obotavljanja posvetiti metodi zavesti Kṛṣṇe, saj nam bo vdano služenje pomagalo, da zelo hitro dosežemo transcendentalno zavest. Vzvišena duša je zmeraj zadovoljna v sebi, saj je spoznala, da je večni služabnik Vsevišnjega Gospoda. Kdor je na tej transcendentalni ravni, nima čutnih želja, ki so plod nepomembnega materializma, temveč je vselej srečen v svojem naravnem položaju kot večni služabnik Vsevišnjega Gospoda.