VERZ 57
yaḥ sarvatrānabhisnehas
tat tat prāpya śubhāśubham
nābhinandati na dveṣṭi
tasya prajñā pratiṣṭhitā
yaḥ – kdor; sarvatra – povsod; anabhisnehaḥ – neprizadet; tat – to; tat – to; prāpya – ko doseže; śubha – dobro; aśubham – zlo; na – nikoli; abhinandati – povzdiguje; na – nikoli; dveṣṭi – sovraži; tasya – njegovo; prajñā – popolno znanje; pratiṣṭhitā – trdno.
Tisti, kogar ne vznemirjata dobro in zlo, ki ga doletita v materialnem svetu, in ki ju niti ne povzdiguje niti ne zaničuje, ima popolno znanje.
V materialnem svetu neprestano prihaja do preobratov, ki so včasih dobri, včasih pa slabi. Tisti, ki ga ti materialni preobrati ne vznemirjajo in ga ne ganeta dobro in zlo, je neomajno zavesten Kṛṣṇe. Dokler smo v materialnem svetu, nas lahko vsak trenutek doleti dobro ali zlo, kajti svet je poln dvojnosti. Na tistega, ki je neomajno zavesten Kṛṣṇe, pa dobro in zlo ne vplivata, saj ga zanima samo Kṛṣṇa, ki je vsedobri absolut. Taka zavest, osredotočena na Kṛṣṇo, ga dvigne na popolnoma transcendentalno raven, ki ji strokovno pravimo samādhi.