VERZ 1
arjuna uvāca
jyāyasī cet karmaṇas te
matā buddhir janārdana
tat kiṁ karmaṇi ghore māṁ
niyojayasi keśava
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; jyāyasī – boljša; cet – če; karmaṇaḥ – od delovanja za čutno uživanje; te – po Tvojem; matā – velja za; buddhiḥ – inteligenca; janārdana – o Kṛṣṇa; tat – torej; kim – zakaj; karmaṇi – v dejanje; ghore – strašno; mām – mene; niyojayasi – vpletaš; keśava – o Kṛṣṇa.
Arjuna je vprašal: O Janārdana, o Keśava, zakaj hočeš, da se bojujem v tej strašni vojni, če pa misliš, da je duhovno spoznavanje boljše od delovanja za čutno uživanje?
Śrī Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je v prejšnjem poglavju zelo podrobno opisal naravo duše, da bi Svojega zaupnega prijatelja Arjuno rešil iz oceana materialne žalosti. Priporočil mu je pot samospoznavanja – buddhi-yogo ali zavest Kṛṣṇe. Včasih ljudje zmotno mislijo, da je zavest Kṛṣṇe nedejavnost, in se umaknejo v samoto, da bi tam s petjem svetega imena Gospoda Kṛṣṇe postali popolnoma zavestni Kṛṣṇe. Toda tistim, ki ne poznajo filozofije zavesti Kṛṣṇe, ni priporočeno, da pojejo Kṛṣṇovo sveto ime na samotnem mestu, kjer bodo deležni le cenenega občudovanja preprostih ljudi. Tudi Arjuna si je zavest Kṛṣṇe ali buddhi-yogo, uporabo inteligence za napredovanje v duhovnem znanju, predstavljal kot umik iz dejavnega življenja in asketsko življenje v samoti. Z drugimi besedami, spretno se je želel izogniti bojevanju, opravičujoč svoje dejanje z zavestjo Kṛṣṇe. Kot iskren učenec pa je to povedal svojemu učitelju Kṛṣṇi in Ga vprašal, kakšno delovanje je zanj najboljše. Gospod Kṛṣṇa mu je v odgovor natančno pojasnil karma-yogo ali delovanje z zavestjo Kṛṣṇe, kateremu je posvečeno tretje poglavje Bhagavad-gīte.