VERZ 15
karma brahmodbhavaṁ viddhi
brahmākṣara-samudbhavam
tasmāt sarva-gataṁ brahma
nityaṁ yajñe pratiṣṭhitam
karma – delovanje; brahma – iz Ved; udbhavam – nastalo; viddhi – vedi; brahma – Vede; akṣara – iz Vrhovnega Brahmana (Božanske Osebnosti); samudbhavam – neposredno nastale; tasmāt – torej; sarva-gatam – vsepričujoča; brahma – transcendenca; nityam – večno; yajñe – v žrtvovanju; pratiṣṭhitam – prisotna.
Pravilno delovanje je predpisano v Vedah, te pa se pojavijo neposredno iz Vsevišnje Božanske Osebnosti. Vsepričujoči transcendentalni Gospod je torej večno prisoten v žrtvovanjih.
Ta verz jasneje govori o yajñārtha-karmi ali delovanju, namenjenemu samo Kṛṣṇovemu zadovoljstvu. Da bi lahko delovali v zadovoljstvo yajña-puruṣe, Viṣṇuja, moramo navodila za delovanje poiskati v Brahmanu ali transcendentalnih Vedah. Vede so torej navodila za delovanje. Vse, kar naredimo brez upoštevanja vedskih predpisov, se imenuje vikarma, nedovoljeno ali grešno delovanje. Da bi se izognili posledicam delovanja, se moramo torej zmeraj ravnati po navodilih iz Ved. Kakor moramo v vsakdanjem življenju upoštevati predpise države, moramo pri svojem delovanju upoštevati tudi Gospodova vrhovna navodila. Ta navodila, Vede, se pojavijo neposredno z dihanjem Vsevišnje Božanske Osebnosti. V svetih spisih je rečeno: asya mahato bhūtasya niśvasitam etad yad ṛg-vedo yajur-vedaḥ sāma-vedo 'tharvāṅgirasaḥ. „Štiri Vede – Ṛg Veda, Yajur Veda, Sāma Veda in Atharva Veda – so nastale z dihanjem vsemogočne Božanske Osebnosti.“ (Bṛhad-āraṇyaka Upaniṣada 4.5.11) Gospod je vsemogočen, zato lahko govori z dihanjem. V Brahma-saṁhiti je rečeno, da lahko zaradi Svoje vsemogočnosti vsak čut uporablja namesto katerega koli drugega čuta. To pomeni, da lahko govori z dihanjem in oplodi z očmi. Rečeno je, da je Gospod le s pogledom preletel materialno naravo in s tem spočel vsa živa bitja. Ko jih je tako ustvaril oziroma položil pogojene duše v maternico materialne narave, jim je dal navodila v obliki vedske modrosti, da bi se lahko vrnila domov, k Bogu. Ker so vse pogojene duše v materialnem svetu željne materialnega uživanja, so vedska navodila taka, da jim omogočajo, da zadovoljijo svoje popačene želje in se zatem vrnejo k Bogu. Pogojene duše imajo torej priložnost za osvoboditev, zato morajo opravljati yajñe in tako razviti zavest Kṛṣṇe. Celo tisti, ki se niso držali vedskih navodil, lahko začnejo živeti po načelih zavesti Kṛṣṇe ter s tem nadomestijo opravljanje vedskih yajñij oziroma predpisanih dolžnosti.