VERZ 30
mayi sarvāṇi karmāṇi
sannyasyādhyātma-cetasā
nirāśīr nirmamo bhūtvā
yudhyasva vigata-jvaraḥ
mayi – Meni; sarvāṇi – vse vrste; karmāṇi – dejanj; sannyasya – ko popolnoma predaš; adhyātma – s popolnim znanjem o Vrhovnem Jazu; cetasā – z zavestjo; nirāśīḥ – brez želje po dobičku; nirmamaḥ – ne da bi si kar koli lastil; bhūtvā – tak; yudhyasva – bojuj se; vigata-jvaraḥ – ne da bi bil letargičen.
O Arjuna, ne prepusti se letargiji, temveč posveti vsa svoja dejanja Meni in se bojuj s popolnim znanjem o Meni, brez želje po dobičku in ne da bi si kar koli lastil.
Iz tega verza je jasno razviden namen Bhagavad-gīte. Gospod nas uči, da moramo postati popolnoma zavestni Kṛṣṇe in opravljati svoje dolžnosti z vojaško disciplino. To navodilo lahko stvari nekoliko oteži, vendar dolžnosti moramo izpolnjevati in se pri tem prepustiti Kṛṣṇi, saj je tak naš naravni položaj. Živo bitje ne more biti srečno, če ne sodeluje z Vsevišnjim Gospodom, saj je po svoji večni naravi podrejeno Gospodovim željam. Gospod Śrī Kṛṣṇa je zato Arjuni kakor vojaški poveljnik ukazal, naj se bojuje. Človek bi moral žrtvovati vse, da se izpolni Gospodova volja, hkrati pa mora opravljati svoje dolžnosti, ne da bi si kar koli lastil. Arjuni ni bilo treba razmišljati o Gospodovem ukazu; moral ga je samo izpolniti. Vsevišnji Gospod je duša vseh duš. Kdor se prepusti samo Vrhovni Duši in nima osebnih interesov, kar pomeni, da je popolnoma zavesten Kṛṣṇe, se imenuje adhyātma-cetas. Nirāśīḥ pomeni, da moramo delovati po gospodarjevem ukazu, ne smemo pa pričakovati sadov svojega dela. Blagajnik, ki za svojega delodajalca prešteje na milijone dolarjev, si ne lasti niti centa. Razumeti moramo, da nobena stvar ni naša, temveč da vse pripada Vsevišnjemu Gospodu. To je pravi pomen besede mayi, „Meni“. Kdor deluje s tako zavestjo Kṛṣṇe, si gotovo ničesar ne lasti. Ta zavest se imenuje nirmama, kar pomeni „nič ne pripada meni“. Premagati moramo sleherni odpor do izpolnjevanja takega strogega ukaza, ki se ne ozira na tako imenovane telesne sorodnike. Tako lahko postanemo vigata-jvara, rešeni letargije. Vsakdo mora glede na svoj položaj in sposobnosti opravljati določeno delo. Kot že rečeno, je vse te dolžnosti mogoče izpolniti z delovanjem z zavestjo Kṛṣṇe. Tako stopimo na pot, ki vodi do osvoboditve.