VERZ 34
indriyasyendriyasyārthe
rāga-dveṣau vyavasthitau
tayor na vaśam āgacchet
tau hy asya paripanthinau
indriyasya – čutov; indriyasya arthe – v predmetih čutne zaznave; rāga – navezanost; dveṣau – in odbojnost; vyavasthitau – omejeni; tayoḥ – njiju; na – nikoli; vaśam – pod oblast; āgacchet – bi smel priti; tau – ti dve; hi – vsekakor; asya – njegovi; paripanthinau – oviri.
Obstajajo pravila, ki omejujejo navezanost čutov na predmete čutne zaznave in njihovo odbojnost do le-teh. Človek ne bi smel priti pod oblast take navezanosti in odbojnosti, saj sta oviri na poti samospoznavanja.
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, naravno čuti odpor do materialnega zadovoljevanja čutov, drugi pa se morajo glede tega držati pravil razodetih spisov. Zaradi neomejenega čutnega uživanja je živo bitje ujeto v materijo, kdor pa se drži pravil razodetih spisov, ne postane žrtev predmetov čutne zaznave. Spolnost je na primer potreba pogojene duše in je dovoljena v okviru zakonske zveze. Sveti spisi moškemu prepovedujejo, da ima spolne odnose s katero koli žensko, razen s svojo ženo. Na vsako drugo žensko mora gledati kot na svojo mater. Kljub tem prepovedim pa imajo moški pogosto spolna razmerja z drugimi ženskami. Človek mora taka nagnjenja brzdati, sicer ga bodo ovirala na poti samospoznavanja. Dokler imamo materialno telo, lahko zadovoljujemo njegove potrebe skladno s pravili iz svetih spisov, ne smemo pa pričakovati, da bomo z upoštevanjem teh dovoljenj omenjena nagnjenja res obvladali. Na pravila se ne smemo preveč zanašati, saj nas lahko tudi zadovoljevanje čutov, pri katerem ta pravila upoštevamo, spelje na napačno pot, kakor se lahko nesreča zmeraj zgodi tudi na kraljevski cesti. Tudi če so take najvarnejše ceste skrbno vzdrževane, nam nihče ne more zagotoviti, da na njih ne bo nevarnosti. Zaradi stika z materijo je v nas že zelo zelo dolgo želja po čutnemu uživanju. Možnost padca obstaja tudi, če čutno uživanje omejimo, zato se niti na omejeno čutno uživanje nikakor ne smemo navezati. Če smo privrženi dejavnostim zavesti Kṛṣṇe oziroma neprestano z ljubeznijo služimo Kṛṣṇi, se osvobodimo navezanosti na vse vrste čutnih dejavnosti. Zato ne bi smeli v nobenem življenjskem obdobju opustiti metode zavesti Kṛṣṇe. Odpovedovanje vsakršni čutni navezanosti je namenjeno temu, da se nazadnje ustalimo v zavesti Kṛṣṇe.