VERZ 2
evaṁ paramparā-prāptam
imaṁ rājarṣayo viduḥ
sa kāleneha mahatā
yogo naṣṭaḥ paran-tapa
evam – tako; paramparā – po nasledstvu duhovnih učiteljev; prāptam – sprejeto; imam – to znanost; rāja-ṛṣayaḥ – sveti kralji; viduḥ – so razumeli; saḥ – to znanje; kālena – po času; iha – na tem svetu; mahatā – dolgem; yogaḥ – znanost o odnosu živega bitja z Vsevišnjim; naṣṭaḥ – raztresena; parantapa – o Arjuna, zmagovalec nad sovražniki.
Ta najvišja znanost se je prenašala po nasledstvu duhovnih učiteljev in sveti kralji so bili poučeni o njej na ta način. Sčasoma pa se je nasledstvo duhovnih učiteljev prekinilo, zato je znanost v svoji izvorni obliki navidez izgubljena.
Iz tega verza je jasno, da je bila Gītā posebej namenjena svetim kraljem, kajti naloga le-teh je bila, da pri vladanju uresničijo njene cilje. Bhagavad-gītā ni bila nikoli namenjena demonskim ljudem, ki bi v nikogaršnjo korist izničili njeno vrednost in jo na najrazličnejše načine po svoje razlagali. Ko so brezvestni komentatorji popačili njen pravi pomen, se je pojavila potreba po ponovni vzpostavitvi nasledstva duhovnih učiteljev. Pred pet tisoč leti je sam Gospod opazil, da je nasledstvo duhovnih učiteljev prekinjeno, zato je dejal, da je smisel Gīte navidez izgubljen. Dandanes obstaja veliko izdaj Bhagavad-gīte (zlasti v angleščini), vendar se skoraj nobena ne ujema z naukom verodostojnega nasledstva duhovnih učiteljev. Posvetni učenjaki jo razlagajo na nešteto načinov, skoraj nihče med njimi pa ne priznava Vsevišnje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇe, čeprav jim Śrī Kṛṣṇove besede prinašajo lep zaslužek. Tako ravnajo demoni, ki ne verjamejo v Boga, temveč samo uživajo Njegovo lastnino. Zaradi velike potrebe po izdaji Gīte, kakršna se je prenašala po paramparā (nasledstvu duhovnih učiteljev), poskušamo s to izdajo vrzel zapolniti. Kdor sprejme Bhagavad-gīto táko, kakršna je, bo imel od tega veliko korist, kdor jo proučuje kot navadno filozofsko razpravo, pa samo zapravlja čas.