VERZ 20
tyaktvā karma-phalāsaṅgaṁ
nitya-tṛpto nirāśrayaḥ
karmaṇy abhipravṛtto ’pi
naiva kiñcit karoti saḥ
tyaktvā – ker se je odpovedal; karma-phala-āsaṅgam – želji po sadovih svojega dela; nitya – zmeraj; tṛptaḥ – zadovoljen; nirāśrayaḥ – brez slehernega zavetja; karmaṇi – v delovanju; abhipravṛttaḥ – povsem zaposlen; api – kljub temu; na – ne; eva – vsekakor; kiñcit – nič; karoti – dela; saḥ – on.
Ker se je odpovedal želji po sadovih svojega delovanja ter je zmeraj zadovoljen in neodvisen, ne deluje z željo po čutnem uživanju, čeprav opravlja najrazličnejša dela.
Posledic delovanja se lahko rešimo samo, če delujemo z zavestjo Kṛṣṇe in torej vse delamo za Kṛṣṇo. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, deluje iz čiste ljubezni do Vsevišnje Božanske Osebnosti, zato nima želje po sadovih svojega delovanja. Še vzdrževanju samega sebe ne posveča posebne pozornosti, saj vse prepušča Kṛṣṇi. Ne prizadeva si pridobiti novih stvari niti obdržati tistega, kar že ima. Svojo dolžnost opravlja po najboljših močeh in vse prepušča Kṛṣṇi. Tak nenavezan človek je zmeraj osvobojen dobrih in slabih posledic delovanja, kakor da ne bi počel ničesar. To je znak akarme ali delovanja, ki nima posledic. Vsako drugo dejanje, ki ga ne opravimo z zavestjo Kṛṣṇe, nas veže, kar je, kot že rečeno, značilnost vikarme.