VERZ 22
yadṛcchā-lābha-santuṣṭo
dvandvātīto vimatsaraḥ
samaḥ siddhāv asiddhau ca
kṛtvāpi na nibadhyate
yadṛcchā – ki pride sam od sebe; lābha – z dobitkom; santuṣṭaḥ – zadovoljen; dvandva – dvojnost; atītaḥ – kdor je presegel; vimatsaraḥ – ki ni zavisten; samaḥ – neomajen; siddhau – v uspehu; asiddhau – v neuspehu; ca – tudi; kṛtvā – delujoč; api – čeprav; na – nikoli; nibadhyate – pride pod vpliv.
Kdor je zadovoljen s tem, kar pride samo od sebe, in ni pod vplivom dvojnosti, kdor nikomur ne zavida in enako sprejme tako uspeh kot neuspeh, kljub temu, da deluje, nikoli ne postane žrtev posledic svojih dejanj.
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, se ne trudi preveč, da bi zadovoljil telesne potrebe. Zadovoljen je s tem, kar pride samo od sebe. Ne prosjači in si ne izposoja, temveč po najboljših močeh pošteno dela in je zadovoljen z vsem, kar si pridobi s takim delom. Preživlja se torej samostojno. Ne dovoli, da bi ga služenje komu drugemu oviralo pri služenju Kṛṣṇi. Da bi služil Gospodu, lahko dela kar koli, ne da bi ga pri tem vznemirjale dvojnosti materialnega sveta, kot so toplota in mraz ter sreča in nesreča. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ni podvržen dvojnostim materialnega sveta, saj je v Kṛṣṇovo zadovoljstvo pripravljen storiti kar koli. Zato na enak način sprejme uspeh in neuspeh. To so znamenja, po katerih prepoznamo človeka s popolnim transcendentalnim znanjem.