VERZ 34

Pot samospoznavanja je nedvomno težavna. Zato nam Gospod svetuje, da poiščemo pomoč verodostojnega duhovnega učitelja iz nasledstva duhovnih učiteljev, ki se začenja s samim Gospodom. Kdor ni povezan z nasledstvom duhovnih učiteljev, ne more biti verodostojen duhovni učitelj. Gospod je izvorni duhovni učitelj, in kdor je v nasledstvu duhovnih učiteljev, lahko prenese Gospodovo sporočilo svojemu učencu takšno, kakršno je. Nihče ne more doseči samospoznanja tako, da si izmisli lastno metodo, kakor je v navadi med nespametnimi prevaranti. V Bhāgavatamu (6.3.19) je rečeno: dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇītam – pot religije začrta sam Gospod. filozofsko razglabljanje in suhoparne razprave nas zato ne bodo privedle na pravo pot. Tudi s samostojnim proučevanjem knjig znanja ne moremo napredovati v duhovnem življenju. Da bi si pridobili znanje, se moramo obrniti na verodostojnega duhovnega učitelja, se mu popolnoma predati ter mu služiti s ponižnostjo in brez lažnega ponosa. Kdor bi rad napredoval v duhovnem življenju, mora zadovoljiti samospoznanega duhovnega učitelja. To je skrivnost napredka. Da bi si pridobili duhovno znanje, moramo biti vedoželjni in ponižni. Če človek ni ponižen in ne služi učenemu duhovnem učitelju, njegovo poizvedovanje ne bo obrodilo sadov. Učenec mora biti sposoben prestati preizkušnjo, pred katero ga postavi duhovni učitelj. Ko ta vidi učenčevo iskrenost, ga blagoslovi s pravim duhovnim znanjem. V tem verzu Gospod obsoja tako slepo privrženost duhovnemu učitelju kakor tudi postavljanje nesmiselnih vprašanj. Ni dovolj, da duhovnega učitelja samo ponižno poslušamo, temveč moramo s ponižnostjo, služenjem in postavljanjem vprašanj dobiti od njega tudi jasno razumevanje duhovnega znanja. Verodostojen duhovni učitelj je po naravi zelo ljubezniv do učenca. Če je učenec ponižen in vselej pripravljen služiti, je izmenjava znanja in vprašanj med njima popolna.