VERZ 20
na prahṛṣyet priyaṁ prāpya
nodvijet prāpya cāpriyam
sthira-buddhir asammūḍho
brahma-vid brahmaṇi sthitaḥ
na – nikoli; prahṛṣyet – se veseli; priyam – prijetno; prāpya – ko dobi; na – ne; udvijet – se vznemiri; prāpya – ko dobi; ca – tudi; apriyam – neprijetno; sthira-buddhiḥ – kdor ima neomajno inteligenco; asammūḍhaḥ – ki ni v iluziji; brahma-vit – kdor v popolnosti pozna Vsevišnjega; brahmaṇi – v transcendenci; sthitaḥ – je.
Človek, ki se niti ne veseli, kadar doživi kaj prijetnega, niti ne obžaluje, kadar ga doleti kaj neprijetnega, ki ima neomajno inteligenco, ki ni v iluziji in pozna znanost o Bogu, je že razvil transcendentalno zavest.
Ta verz opisuje značilnosti človeka, ki je dosegel samospoznanje. Glavna med njimi je, da tak človek ni pod vplivom iluzije, ki je posledica zmotnega enačenja telesa s pravim jazom. Dobro ve, da se razlikuje od telesa in da je sestavni delec Vsevišnje Božanske Osebnosti. Zato se ne radosti, kadar kaj dobi, in ne obžaluje, kadar izgubi kar koli, kar je povezano s telesom. Ta stanovitnost se imenuje sthira-buddhi ali neomajna inteligenca. Tak človek ni nikoli zmeden, saj materialnega telesa ne zamenjuje za dušo; ve, da telo ni večno, in ne zanika obstoja duše. To znanje mu omogoča razumeti celotno znanost o Absolutni Resnici: Brahman, Paramātmo in Bhagavāna. Dobro pozna svoj naravni položaj in ne poskuša postati v vseh pogledih eno z Vsevišnjim, saj to ni mogoče. To je spoznanje Brahmana ali samospoznanje. Taka stanovitna zavest se imenuje zavest Kṛṣṇe.